PlanetBIO - Spletna trgovina z ekološko superhrano. Le zakaj bi predelali in obdelali nekaj, kar nam je narava ponudila v tako popolno obliki?

Vinska trta, lat. Vitis vinifera, je tista vzpenjava rastlina, ki pri nas porašča marsikatero osojno pobočje in nas skozi jesen razveseljuje z okusnimi plodovi – grozdjem. Izvira iz zahodne Azije, arheološki ostanki iz Gruzije pa pričajo o tem, da so jo na Bližnjem vzhodu gojili že vsaj 8000 let nazaj, večina pridelka pa je verjetno – tako kot danes – končala v vinu. Danes je grozdje verjetno najbolj razširjena sadna vrsta na svetu, saj ga gojijo na vseh celinah, razen Antarktike. Vsaj tri četrtine svetovnega pridelka se porabi za vino, preostanek predstavljajo namizne sorte. Rdeče, belo, veliko, drobno, sladko ali bolj kislo – prav vse grozdje si zasluži naziv superhrana.

 

Grozdje velja za čistilno sadje, ki ureja prebavo, odpravlja zaprtje in čisti sečne poti. Vsakodnevno uživanje, če ne kar "grozdni dan", razbremeni jetra in tako izboljša splošno počutje, zato ni čudno, da na področju prehrane grozdje velja za eno zdravju najbolj koristnih sadnih vrst. Grozdne jagode vsebujejo do 20% sladkorjev, obilje sadnih kislin (te so delno zaslužne za čistilno delovanje grozdja), vitamin C, vitamin K, vitamine B skupine (razen B12) in različne minerale. Fosfor v grozdju je pomemben za delovanje živčevja, kalcij za kosti in zobe, železo za zdravo kri, kalij za delovanje mišic, magnezij pa za srce in mišice. Vse vrste grozdja vsebujejo tudi ogromno fenolov in polifenolov, ki so povezani z zdravjem srca in ožilja. 

 

Med najbolj slavne predstavnike polifenolov sodi resveratrol, verjetno najbolj znana snov v grozdju. Najdemo ga predvsem v lupini rdečega grozdja in v rdečem vinu, pa tudi v grenivkah, brusnicah, črnih murvah in arašidih. Resveratrol zavira vnetne procese v telesu in zmanjšuje stopnjo oksidacijskega stresa, ki je posledica tvorbe prostih radikalov. Koristen je tudi pri vzdrževanju vrednosti krvnega sladkorja in zaviranju inzulinske rezistence, ki je eden glavnih znakov sladkorne bolezni. 

 

Dokazani so bili tudi učinki resveratrola na zaviranje bolezni, povezanih s staranjem. V eni od znanstvenih raziskav (žal izvedenih za živalih) so imele miši, hranjene z resveratrolom, manjše možnosti za razvoj sive mrene, izboljšan spomin in kognitivne funkcije, večjo kostno gostoto in celo boljše ravnotežje in motorične sposobnosti. Druga raziskava, v kateri je sodelovalo dva tisoč odraslih ljudi, je pokazala kar 76-odstotno zmanjšanje tveganja za razvoj Alzheimerjeve bolezni pri tistih, ki so več kot trikrat na teden uživali grozdni sok v primerjavi s tistimi, ki so si ga privoščili manj kot enkrat na teden.

 

Uradne raziskave pravijo, da je za pozitivne učinke grozdja – zmanjšano tveganje za razvoj srčno-žilnih obolenj ter znižanje krvnih vrednosti holesterola in krvnega tlaka – dovolj že približno 190 gramov grozdja na dan, a mi vam ga priporočamo precej več. V sezoni lahko na primer običajni zajtrk ali popoldansko malico nadomestimo s kilogramom svežega grozdja, bolj pogumni pa lahko poskusijo z nekaj dnevi, v katerih uživajo le grozdje in grozdni sok – to je izvrsten naraven način za čiščenje organizma, pozorni bodimo le na to, da grozdja zaužijemo dovolj in nismo lačni. 

 

Grozdje ima tudi slabo lastnost – večina gojenih sort je zelo občutljiva na bolezni in gnitje. Nasadi trte so zato, skoraj brez izjeme, izdatno škropljeni predvsem s fungicidi. Namiznih sort z vabljivimi velikimi jagodami, ki k nam prihajajo iz Italije, se zato raje izogibajmo, pri nas pa poskusimo navezati stike z vinogradnikom, ki jim je kvaliteta pomembnejša od kvantitete in svoje grozdje škropijo manj kot drugi. Še bolje je, da posežemo po grozdju s certifikatom o ekološki pridelavi – tudi tu je sicer grozdje načeloma škropljeno, a z drugimi manj škodljivimi sredstvi (npr. modro galico). Obstajajo seveda tudi sorte, ki dobro uspevajo brez podpore pesticidov – takšni sta na primer izabela in šmarnica, ki sta najpogostejši predstavnici brajde ob domači hiši. S kvaliteto zemlje, v kateri raste vinska trta, narašča tudi kvaliteta pridelka – bolj bogata je prst, več mineralov vsebuje grozdje in boljšega okusa je. 

 

Sveže grozdje pazljivo operemo in z užitkom pojemo, to je najboljši način za njegovo uživanje. V primeru obilnega pridelka ga lahko del stisnemo v grozdni sok in ga pasteriziranega shranimo za čase, ko svežega grozdja ne bo. Sveže grozdne jagode lahko dodajamo tudi različnim sadnim jedem, popestrijo pa tudi zelenjavne solate. Shranimo jih lahko v zamrzovalniku in jih izven sezone dodajamo smutijem, ti pa so še bolj okusni kar s svežim grozdjem. Del pridelka lahko tudi posušimo – doma posušene rozine sicer po izgledu in okusu ne spominjajo prav dosti na tiste iz trgovine, a so v nasprotju z večino konvencionalnih bolj zdrave, saj niso žveplane in jim ni dodano olje proti sprijemanju. Ker sort brez semen pri nas ni, si moramo za sušenje vzeti čas, saj vsako grozdno jagodo razpolovimo in odstranimo peške, nato pa sušimo v dehidratorju ali rahlo priprti pečici z ventilatorjem. 

 

 

(za 2 osebi)

Vse sestavine zmešamo v blenderju. Po želji napitek precedimo skozi vrečko za precejanje ali cedilo, da ostranimo delce grozdnih pešk, ki jih popolnoma ne zmeljejo niti najmočnejši blenderji. Postrežemo hladno.

 

(za 6 oseb)

Pečico segrejemo na 200°C. Olupljen sladki krompir narežemo na kocke, ki jih razporedimo po posodi za peko in prelijemo z olivnim oljem ter začinimo s soljo in poprom. V ogreti pečici pečemo približno 25 minut in občasno premešamo. Nato dodamo grozdne jagode in vrnemo v pečico za nadaljnih 20 minut, dokler ni sladki krompir mehak in rahlo zapečen.

 

Blitvo, ki smo jo natrgali na kose, v primerno veliki servirni skledi zmešamo s še vročim sladkim krompirjem in grozdjem, dodamo pa še rezine čebule in dobro premešamo. Počakamo, da blitva rahlo uvene, nato začinimo po okusu in postrežemo.