PlanetBIO - Spletna trgovina z ekološko superhrano. Le zakaj bi predelali in obdelali nekaj, kar nam je narava ponudila v tako popolno obliki?

Čeprav nastopa jabolko v številnih mitoloških zgodbah in legendah – od biblijske zgodbe iz raja pa do slovenske ljudske pravljice o zlatih jabolkih – se nam sadež spoznanja zdi kar nekoliko preveč običajen in vsakdanji, da bi ga imenovali superhrana. Po krivici, saj je jabolko vse prej kot običajno – zaradi svoje bogate hranilne vrednosti, ki se lahko kosa s marsikaterim eksotičnim superživilom namreč nekaj jabolk na dan resnično odžene zdravnika stran.

 

Jablana izvira iz Centralne Azije, a se je že dolgo tega razširila v evropski prostor, v Ameriko pa so jo prinesli šele kolonijalisti v 17. stoletju. Njen plod, jabolko, nosi globoko simboliko v številnih kulturnih izročilih: evropski pogani naj bi ga zakopavali skupaj z umrlimi, v antični Grčiji je bilo simbol boginje Afrodite in vreči jabolko v nekoga je pomenilo priznanje ljubezni, trojanski princ Paris pa je z zlatim jabolkom nehote zanetil trojansko vojno.

 

Z več kot 7500 različnimi sortami je jabolko vse prej kot dolgočasen sadež, v katerem lahko vsakdo najde okus zase. Prva jabolka pri nas zorijo že na začetku poletja, kasneje pa pridejo na vrsto tudi sorte, ki se primerno skladiščene ohranijo do konca zime oziroma začetka naslednje pomladi. Različne sorte jabolk odlikujejo tudi zelo različne vsebnosti hranil. Bolj kisli plodovi vsebujejo več sadnih kislin, slajši pa več enostavnih sladkorjev, sicer pa lahko posplošeno rečemo, da vsebuje jabolko v povprečju 10 % sladkorjev, veliko pektina, sadnih kislin, različnih vitaminov in mineralov, obilje vlaknin, flavonoidov, karotenoidov in mnoga druga hranila, ki delujejo antioksidativno. 

 

Od vitaminov v jabolku prevladuje vitamin C, ki ga je največ v peščišču, njegova vsebnost v sadežu pa je precej odvisna od sorte in se giblje med nekaj in 40 miligrami na 100 g sadeža. Od mineralov prevladujejo kalcij, magnezij, železo in fosfor, ki so ključni za najrazličnejše procese v našem telesu, kalcij in magnezij na primer za izgradnjo kosti in zob, železo za tvorbo hemoglobina in zdravo kri, fosfor pa za mentalne funkcije, urejeno prebavo in vrsto drugih funkcij. Jabolko vsebuje celo jod, največ v peščišču, kar je še dodaten razlog za to, da osrednji del jabolka pojemo in ne zavržemo, kot smo večinoma vajeni. 

 

Še bolj kot peščišča je škoda lupine – v njej se namreč nahaja večina zdravju koristnih hranil, predvsem flavonoidov, karotenoidov in drugih rastlinskih pigmentov, ki delujejo kot antioksidanti in varujejo pred marsikatero kronično boleznijo. Lupina je na žalost tudi mesto, kjer se pri sadežih iz konvencionalne pridelave nabira največ škodljivih pesticidov. Jabolka spadajo med najbolj škropljeno sadje, zato pri nakupu vsekakor izbirajmo tista iz ekološke pridelave. Takšna so običajno tudi bolj hranljiva, saj rastejo na manj izčrpanih tleh, sploh če gre za odporne sorte iz starih slovenskih sadovnjakov. 

 

Redno uživanje jabolk ureja prebavo, a le, če jih jemo kot samostojen obrok in ne kot dodatek po obilnem obroku druge hrane. Zaradi veliko vlaknin prispevajo k zniževanju vrednosti holesterola v krvi, skrbijo za zdravje srca in ožilja, odvajajo odvečno vodo iz telesa, delujejo čistilno in iz telesa odvajajo morebitne rakotvorne snovi. Ker vsebujejo veliko antioksidantov, lahko jabolka varujejo tudi pred mnogimi kroničnimi boleznimi, predvsem pred rakavimi obolenji. Redno uživanje lahko prispeva tudi k izgubi odvečne telesne teže, odpravi ledvičnih kamnov in preprečevanju zaprtosti.

 

Sama kot prigrizek, v smutijih, sokovih, zavitkih, pitah, marmeladah, sadnih solatah, kašah, sladoledih, sladicah in še in še. Čeprav je kulinarična tradicija ustvarjanja z jabolki bogata, so jabolka še vedno najboljša kar takšna, kot so. Tako bomo najbolje okusili njihovo pravo aromo, pa tudi izkoristili hranilno vrednost. Tako kot vse vrste sadja se tudi jabolka ne mešajo rada z drugo hrano, zato priljubljeni jabolčni zavitki in pite niso najboljša izbira za optimalno prebavo (so pa vsekakor dobra izbira za okusov željne brbončice). 

 

Okus jabolk odlično dopolni aroma cimeta, zato jim ga dodajajmo, kjer le moremo. Na krhlje narezano jabolko, potreseno z mletim cimetom v prahu je lahko hitro pripravljen prigrizek in sladica v enem. Podobno teknejo jabolka, v blenderju zmešana v kašo skupaj z nekaj cimeta – mmmm...

 

 

Sestavine narežemo na primerno velike kose in jih spustimo skozi sokovnik. Uporabimo lahko katerikoli sokovnik, tudi s centrifugalnim bo šlo. Po želji v sok zamešamo žličko spiruline in žličko ječmenove ali pšenične trave.

 

 

Karamelo pripravimo tako, da v blenderju zmešamo datlje, stopljeno kokosovo olje, cimet, mesquite, sol in toliko vode, da bo blender lahko mešal. Ko dobimo gladko zmes, podobno karameli, jo prestavimo v širšo posodico in v njej povaljamo jabolka, ki smo jih prej nataknili na leseno paličico. 

Ko so jabolko popolnoma prekrita s karamelo, jih po želji povaljamo še v mletih oreščkih in shranimo v hladilniku, da se karamela strdi.