PlanetBIO si prizadeva, da med proizvajalci in podjetjem ne bi bilo posrednikov, ki bi dražili ceno posameznih izdelkov. Zato se trudi, da svoje izdelke, ki so plod izključno ekološkega kmetovanja, odkupuje neposredno od proizvajalcev. Da bi bil odnos s kmeti na različnih koncih sveta dober in tudi oseben, so se vodilni v PlanetBIO odločili, da se odpravijo na pot okoli sveta in v nekaj letih obiščejo vse proizvajalce.

Leta 2012 sta Nina Horvat in Gregor Janc skupaj z družino odpotovala v Južno Ameriko, kjer sta si med drugim ogledala nasade kakava in camu camu. Spomladi 2013 pa sta odletela v drugo smer, proti Novi Zelandiji, Kitajski in Tajvanu. O potovanju smo se pogovarjali z Nino.

PlanetBIO: Kakšen je bil vaš prvi vtis o Novi Zelandiji?
Nina: Nova Zelandija je otoška država, ki jo v osnovi sestavljata dva otoka – Severni in Južni – in še nekaj drugih, manjših otokov. Južni otok je z Južnimi Alpami, ki imajo 18 vrhov višjih od 3000 m, po dolžini razdeljen na dva dela.
 
Ko smo aprila prišli na Novo Zelandijo, nas je pričakala jesen. Narava je bila čudovita, ljudje pa zelo prijazni. Kljub njihovi prijaznosti nismo začutili, da bi bili ravno odprti in topli ljudje. To nas je malo presenetilo. Drugo presenečenje so bile res visoke cene.
 

PlanetBIO: Kaj pa dobavitelji PlanetBIO ječmenove in pšenične trave?
Nina: Naši dobavitelji so nas lepo sprejeli. Gospod, ki nas je vodil naokoli, nam je povedal, da so novozelandski kmeti zelo povezani z naravo. Tudi tisti, ki se ne ukvarjajo z ekološko pridelavo, gojijo spoštljiv odnos do okolja. Zavedajo se, kako škodljiva so škropiva in strupi, zato jih uporabljajo zelo previdno. Svojo zemljo pa kljub škropljenju obdelujejo na način, ki so se ga priučili od svojih prednikov.
 
PlanetBIO: Ste dobaviteljem kaj pomagali pri gojenju pšenične in ječmenove trave?
Nina: Ne (smeh). So nam pa pokazali prostrana polja oz. travnike in nam podrobno razložili celoten proces gojenja, sušenja in mletja v prah.
 
PlanetBIO: Ah, to pa najbrž ni nič tako zahtevnega. Če si človek lahko za lastne potrebe sam doma vzgoji pšenično in ječmenovo travo, potem to ne more biti tako težko. Ali je to preveč naivno razmišljanje?
Nina: Pridelovanje ekološke pšenične in ječmenove trave na prvi pogled ne izgleda zahtevno. Ko pa ti enkrat razložijo celoten prosec, ugotoviš, da vse stvari le niso tako preproste, kot si ljudje včasih radi predstavljamo.
 
V času našega obiska so ravno čakali na pravi čas za žetev. Travo namreč požanjejo tik preden vzklije seme, saj takrat vsebuje največ hranil, ki jih ustvari in hrani za vzklitje semena. Travo žanjejo strojno, ko je visoka okoli 30 cm. Ko jo požanjejo, jo čim hitreje prepeljejo v obrat, kjer izvajajo nadaljno obdelavo. Najprej jo operejo in posušijo. V prvem mlinu jo zmeljejo bolj na grobo, v naslednjem pa se spremeni v droben prah, ki ga spakirajo v 25-kilogramske pakete in odpeljejo v skladišče. Iz skladišča vodi pot samo še naprej v širni svet.

PlanetBIO: Kako dolgo pa traja proces od sečnje do skladiščenja?
Nina: Povedali so nam, da čas, ki ga porabijo od žetve do sušenja traja od 1 do največ 6 ur. Pri gojenju pšenične in ječmenove trave, ki ga izvajajo naši dobavitelji na Novi Zelandiji je zanimivo še nekaj drugega. Kolobarjenje. Letos so bila polja posejana s pšenično in ječmenovo travo. Naslednji dve leti bodo ta polja zasadili z dvema drugima različnima ekološkima pridelkoma. Tretje leto se bodo polja spremenila v pašnik, na katerem se bodo pasle ovce. Preden bodo nanje spet posadili pšenično in ječmenovo travo, bodo polja eno ali dve leti še popolnoma neobdelana, da si zemlja res dobro odpočije, preden bo spet morala “nahraniti” travo.
 
PlanetBIO: To pa je zanimiv podatek. Ste si na Novi Zelandiji ogledali še kaj ali vas je pot vodila kar naprej?
Nina: Seveda smo si vzeli nekaj časa tudi za razvajanje. Med drugim smo navdušeni plavali z delfini in se sprehodili po velikanskem ledeniku. Potem se je bilo počasi treba odpraviti naprej na Tajvan in Kitajsko, kjer smo si ogledali kako gojijo spirulino, klorelo in goji jagode.
 
Spraševala je: Katarina Alič Čretnik
Fotografije: Osebni arhiv Nine in Gregorja