Avtorica: Eva Žontar
Bolj so razmere v okolju neugodne, bolj se usmerjamo vase. Dobra knjiga nas drži pokonci v deževnih dneh, samoten tek v mokri naravi nam ogreje telo in duha, ura meditacije pa dobro dene našim mislim. Tudi skrbi za svojo zunanjost v hladnih dneh namenimo več časa, saj veliko ljudi še posebej v tem delu leta postaja nezadovoljnih s svojim zunanjim videzom, zadovoljstvo s svojo zunanjostjo pa je pomemben del zadovoljne notranjosti. Med najpogostejšimi (predvsem ženskimi) tegobami so suha in utrujena koža, brezvoljni lasje brez sijaja, krhki nohti in odvečni kilogrami, ki so se nabrali kot posledica preživljanja časa v zaprtih prostorih.
Odstranimo vzrok
Namesto, da bi iskali čudežno rešitev, s katero bomo popravili omenjene »lepotne napake«, se je potrebno vprašati o njihovem vzroku. Smo, kar jemo in na našo zunanjost lahko največkrat vplivamo od znotraj, tako da telo preskrbimo s hranili, ki jih potrebuje. Delovanje našega organizma je izjemno kompleksno, zato večine povezav med hranili, ki jih zaužijemo, in njihovim celostnim delovanjem, ne poznamo in jih najverjetneje tudi nikoli ne bomo. Bolj kot na uživanje specifičnih hranil bi se zato morali osredotočiti na uživanje polnovredne rastlinske hrane, ki vsa potrebna hranila že vsebuje v optimalnih razmerjih in količinah.
Rastlinsko, polnovredno, ekološko
Pri izbiri hrane, s katero bomo nahranili naše telo od znotraj navzven, bodimo pozorni na nekaj glavnih lastnosti, s katerimi ne bomo nikoli zgrešili – izbirajmo rastlinsko, polnovredno in ekološko pridelano hrano. Z izbiro raznolikih rastlinskih živil bomo v telo vnesli velike količine vitaminov, mineralov, vlaknin, esencialnih maščobnih kislin in aminokislin, izognili pa se bomo holesterolu, nasičenim maščobnim kislinam in prevelikemu vnosu živalskih beljakovin. S polnovrednimi živili, ki so bila minimalno predelana, se izognemo škodljivim konzervansom, barvilom, ojačevalcem okusa, predvsem pa osiromašeni hranilni vrednosti. Ekološko pomeni bolj varno, saj neodvisni ekološki certifikati zagotavljajo, da ekološko pridelana hrana ne vsebuje pesticidov in težkih kovin. Vse to prispeva k nemotenim presnovnim procesom in bolj funkcionalnemu organizmu, skozi mrežo medsebojno odvisnih interakcij pa se uživanje takšne hrane odraža tudi na naši koži, laseh, nohtih, očeh in postavi.
Pomagamo si lahko s superživili
Tudi superživila so lahko eden od načinov, s katerimi naše telo nahranimo od znotraj. Privoščimo si jih predvsem takrat, ko nam različni vzroki ne dopuščajo celostnega načina življenja z dovolj svežega sadja in zelenjave, gibanja in počitka. Jeseni in pozimi ljudje v povprečju pojemo premalo svežega sadja in zelenjave, saj se raznolikost na domačem vrtu močno skrči, zato si lahko pomagamo z vitaminsko bogatimi superživili – to so predvsem camu camu, ječmenova in pšenična trava, algi spirulina in klorela ter acai v prahu. Pomembni so tudi minerali, ki jih najdemo v posušenih murvah, kakavu, ječmenovi in pšenični travi, chia semenih in mesquitu, po vsebnosti žvepla pa izstopa MSM. Gre za naravni vir prehranskega žvepla, ki je pomemben gradnik kolagena in elastina v koži, keratina v laseh in nohtih ter hrustanca v sklepih.
Najbolj učinkovito je vključevanje superživil v vsakodnevno prehrano, a v manjših količinah. Kratkoročne »diete« s tem in onim živilom ne delujejo, učinkuje le zdrav način način življenja z uravnoteženim in konstantnim vnosom hranljivih živil v telo.