Čokolada - naslada

od Primož Kastelic
February 22, 2010

Prihaja pomlad, a kljub temu je še zima in izkoristiti moramo zimske radosti; hribolazenje, smučanje, drsanje in sankanje ter pred, med in po njih – vroča čokolada in kakav.

Osnova obeh napitkov so kakavova zrna, semena tropske zimzelene rastline, imenovane kakavovec.

Blagodejne in zdravilne učinke kakava so poznali že Maji in Azteki. Kakavovec je bil zanje sveto drevo, iz njegovih sadežev so izdelovali visoko cenjeno pijačo, zaradi njegovih blagodejnih in hranilnih učinkov na telo pa si je prislužil celo ime »hrana bogov«. Azteki so celo verjeli, da je čokolada vir modrosti.

Kakav in čokolada sta Srednjo Ameriko torej zaznamovala in očarala že zelo zgodaj:

  • V 12. stoletju so čokolado uporabljali kot del poročnega obreda. Med poroko sta si mladoporočenca razdelila skodelico s tekočo čokolado.
  • V začetku 17. stoletja so si mehiške dame s čokoladnim napitkom dale postreči celo med mašo. Škofu ta navada ni bila všeč, zato jo je prepovedal, kmalu za tem pa nenadoma umrl. Vzrok: nekdo mu je zastrupil jutranjo čokolado.
  • O cenjenosti in vrednosti kakava priča tudi dejstvo, da je so posušena kakavova zrna uporabljali kot plačilno sredstvo. Za eno zrno si lahko kupil zelenjavo, za tri jajce, za deset zajca, za 100 sužnja in za 200 zrn purana.

In čeprav kakav domorodci v Amazoniji že tisočletja cenijo kot bogato energijsko hrano, je pri znanstvenikih zanimanje vzbudilo šele odkritje povezave med uživanjem kakava in njegovimi izjemnimi vplivi na delovanje krvožilja. Žal je obilica kakava, kot ga poznamo danes, v resnici le mešanica industrijskega sladkorja in različnih umetnih dodatkov – slab približek tistega, kar nam narava v svoji preprosti izjemnosti ponuja v majhnem temno rjavem zrnu.

ČokoladaPa vendar lahko kljub vsej tej ponudbi supermarketov in seveda brez obiska Amazonskega deževnega pragozda tudi danes najdemo popolnoma naraven in zdrav kakav, takšen, posušen na soncu. Tistega, ki ga pridelujejo domorodci v amazonskih pragozdovih, kjer kakavovec uspeva brez načrtnega gojenja in uporabe pesticidov, razlogov, zakaj kupovati tako pridelan kakav, pa je več. Z uporabo organskega-biološkega surovega kakava pripomoremo k ohranjanju tropskega deževnega gozda in njegove bogate biološke raznovrstnosti, omogočamo preživetje izginjajočim domorodnim plemenom, našemu telesu pa zagotovimo koristne snovi, ki jih je v surovem kakavu okrog 300:

  • vsebuje dvakrat več antioksidantov kot rdeče vino, trikrat več kot zeleni čaj, pa tudi precej več od gozdnih sadežev in česna. Antioksidanti so snovi, ki upočasnijo ali preprečijo oksidacijo pomembnih celičnih sestavin – tako izboljšujejo delovanje imunskega sistema, povečujejo sposobnosti telesa v napornih in stresnih situacijah, predvsem pa zmanjšujejo tveganje za razvoj raka, arterioskleroze in ostalih bolezni srca in ožilja. Od vitaminov prevladuje vitamin C, ki deluje kot antioksidant.
  • V 100 g kakavovih zrn je 10% flavonoidov. Ti preprečujejo odvečnim maščobnim snovem, da bi se nalagale na stene žil in tako pomagajo pri vzdrževanju krvnega pritiska in preprečevanju nastajanja krvnih strdkov, prav tako pa občutno zmanjšajo tveganje srčnih napadov in to brez stranskih učinkov, ki jih imajo lahko različna zdravila.
  • Bogat je z minerali. Sulfur, imenovan tudi »lepotni« mineral, krepi nohte in lase, čisti in lepša kožo, razstruplja jetra in spodbuja delovanje trebušne slinavka. Magnezij pozitivno vpliva na delovanje srca, znižuje krvni pritisk, spodbuja delovanje možganov, pomaga pri odvajanju strupenih snovi iz telesa in blaži menstrualne krče. Da ne govorimo o bogati vsebnosti kakava s  kalcijem, železom, cinkom, bakrom, natrijem in manganom.
  • V kakavu se nahajajo tudi pomembne aminokisline, omeniti velja predvsem triptofan in anandamid, ki v človeškem telesu dokazano spodbujata kemične reakcije, odgovorne za občutke ugodja in sreče. Da nas kakav dela srečne, torej ni le mit, seveda pa se ne moremo zanašati le nanj. Tu je še feniletilamin, ki povečuje sposobnost koncentracije in zmožnost pomnjenja.
  • Je dober afrodizijak. Spodbuja tvorbo in aktivnost feniletilamina, ki ga poznamo kot ljubezensko kemikalijo. V t. i. možganskih centrih zadovoljstva se pretvarja v dopamin, ki krepi spolno moč. Na svojih 'osvajalskih pohodih' sta si s čokolado pomagala tudi Madame de Barry ter ljubimec in lomilec ženskih src Casanova. Nigerijski odbor za razvoj kakava je celo objavil študijo, v kateri priporočajo, da moški modro tabletko nadomestijo s skodelico vroče čokolade.

Vseh 300 blagodejnih, hranilnih in zdravih kemičnih snovi vsebuje le termično neobdelan kakav, ki pa ga nedvomno nudi tudi naša veganska presna čokolada, naravna kakavova zrna.


Starejši članek Novejši članek