Janež v prehrani

od Primož Kastelic
May 11, 2011

Janež
Janež je do pol metra visoka enoletnica z belimi socvetji, na katerih se razvijejo semena. Ta so v tradicionalnem zdravilstvu in kulinariki dobro znana, saj preženejo marsikatero nevšečnost, njihov aromatičen okus pa se imenitno poda v čaje, bombone in piškote.

Uporabljali so ga že v starem Egiptu, nato je bil v času Rimljanov gojen v Toskani. Od tam se je v srednjem veku razširil v centralno Evropo. Najbolje uspeva v rahli, malce sušni prsti, pri nas pa mu zaradi hladnejšega podnebja ni preveč všeč. Poznamo več vrst janeža, za uporabo kot začimba je najbolj primeren španski janež, katerega semena svetlo rjave barve so nekoliko večja od semen drugih vrst, prijetno sladka in osvežilno aromatična.

Včasih je veljalo, da posušeno socvetje, obešeno nad posteljo, vrača mladost. Podobno so verjetno upali tudi, ko so ga skupaj z lovorjem dodajali v lepotilne kopeli. Njegov vonj naj bi odvračal zlo, uporabljen v blazini pa odganjal nočne more. Takšni načini uporabe so do danes bolj ali manj zamrli, še vedno pa je cenjen v tradicionalni medicini, kjer se uporablja predvsem poparek njegovih semen.

JanežSnov, kateri gre zasluga za večino njegovih učinkov, je fitoestrogen anetol. Po kemični strukturi je podoben kateholaminom, ki v našem telesu skrbijo za prenašanje živčnih sporočil po telesu. Anetol ima pomirjevalne učinke, blaži menstrualne krče in deluje razkuževalno. Janeževa semena (oziroma njihov poparek) pomagajo pri slabi prebavi, napenjanju, črevesnih krčih, vetrovih, slabem zadahu, zaprtju in pomankanju apetita. Olajšajo izkašljevanje in pomagajo pri težavah z dihali (bronhitis, vneto grlo, astma, oslovski kašelj ...), saj učinkovito razkužuje dihalne poti. Tudi nasploh delujejo antiseptično, zatirajo črevesne parazite, ob zunanji uporabi pa uši in garje. Na Bližnjem vzhodu čaj iz janeževih semen ponudijo doječim materam, ker spodbuja tvorbo mleka in lažjo prebavljivost za dojenčka. Uporaben je tudi za druge ženske zadeve, saj ureja menstrualne težave, olajša porod in blaži simptome menopavze. Že rimski pisec Plinij starejši je janež omenjal v povezavi z odpravljanjem nespečnosti, če semena zaužijemo s toplim mlekom. Priporoča ga tudi za svež dah: v ta namen nekaj semen vsako jutro prežvečimo skupaj z medom.

V kulinariki uporabljamo cela ali mleta semena. Dodajamo jih predvsem v pecivo, že od rimskih časov pa je znan tudi janežev kruh. Priljubljeni so janeževi upognjenci, najdemo ga še v pudingih, sadnih narastkih, medenjakih, kompotih ... Za začinjanje sladkih jedih se njegov okus odlično dopolnjuje z okusi cimeta, vanilije, kardamoma in klinčkov.

Dobro se poda k soparjeni zelenjavi, npr. k mlademu grahu, korenčku, in k solatam.

V delih Francije so dobro znani janeževi bomboni, še bolj pa pastis – janežev liker, ki ga strežejo kot aperitiv.

Recept za čaj, ki pomaga pri že malo višje omenjenih težavah, je preprost. Žličko janeževih semen prelijte s skodelico vroče vode in pustite stati 10 minut, nato precedite in popijte. Če imate željo po čem konkretnejšem, ne pa tudi idej, lahko preizkusite spodnje recepte.

Figova čežana

(vir: www.eatingwell.com)

V posodi segrejemo olivno olje, nato dodamo čebulo in sol ter mešamo, dokler čebula rahlo ne porjavi. Dodamo fige, vodo, izbrano sladilo in janež. Počakamo, da voda zavre, nato ogenj zmanjšamo in kuhamo približno 2 uri, dokler fige ne začnejo razpadati. Zmes ohladimo in spravimo v kozarce. Čežano lahko uporabljamo kot namaz ali dodatek glavnim jedem. Odlično naj bi se podala tudi k sirovi plošči.

Janeževi keksi (brez mleka, jajc)

(vir: Kulinarika.net)

  • 300 g polnozrnate moke
  • 200 g veganske margarine
  • 80 g agavinega sirupa
  • 1 žlica mletih janeževih semen

Vse sestavine zamesimo v srednje trdo testo, ki ga pustimo počivati na hladnem vsaj pol ure. Nato ga razvaljamo in z modelčki oblikujemo piškotke. Pečemo jih na 160ºC dokler se ne obarvajo, približno 12 minut.

Eva Žontar, PlanetBIO, SvetJeLep


Starejši članek Novejši članek