Kaj jesti v poletnih dneh?

od Primož Kastelic
July 12, 2010

Hrana in pijača gresta pri zdravju z roko v roki, saj obe vnašamo v naše telo od zunaj in tako vplivamo na njegovo delovanje. Ne gre, da bi se prehranjevali s težko, mastno in nasploh nezdravo hrano, hkrati pa pili veliko sveže vode. Prav tako nam bolj malo koristi naravna, nepredelana hrana, če v telo ne vnesemo še dodatne kakovostne tekočine. Tudi in predvsem poleti se morata hrana in pijača v našem vsakdanu dopolnjevati in podpirati.

Ko pride poletje in so temperature vse višje, nas večina opazi, da se apetit čez dan kar nekje izgubi. Morda bi lahko rekli, naj nas čez dan hranita tekočina in sonce – slednje seveda po pameti, praženje v najhujši vročini je vse prej kot dobro, skrivati pa se pred soncem tudi ni treba! Zjutraj in zvečer, ko vročina pojenja in zapiha tisti prijetni vetrič (po možnosti z vonjem po morju in sivki), pa se vrneta tudi lakota in apetit, a to še ne pomeni, da je za telo dobro vse, kar nam takrat pride pod roke. Hrana, ki jo zaužijemo v vročih poletnih dneh, naj ima čim več lastnosti tekočine – naj bo bogata z vodo, lahka in osvežilna. Telesa tako ne bomo po nepotrebnem obremenjevali s prebavo in razreševanjem zapletenih kombinacij hrane, hkrati pa mu bomo ponudili dovolj vode, ki jo v teh dneh še kako potrebuje.

Idealna izbira sta sadje in zelenjava. Tisto bolj vodnato, kot so lubenice in melone, nas učinkovito hidrira od znotraj, hkrati pa prijetno osveži in ohladi. Zelo pomembno je tudi jagodičevje – borovnice, maline, robide, jagode,… – prvak v vsebnosti antioksidantov. Z uživanjem sveže hrane, bogate z antioksidanti, oskrbimo naše celice, predvsem tiste v koži, z varovalnimi snovmi, ki preprečujejo njihovo staranje in propadanje. Največkrat nam telo že instinktivno pove, česa si želi – le v komu od nas se pod polno češnjo ne rodi želja, da bi utrgal njen temno rdeči sadež in se do sitega najedel? Ljudje, ki poleti pojejo velike količine raznobarvnega sezonskega sadja, so bolj odporni na posledice, ki jih lahko povzroči pretirana izpostavljenost soncu, njihova koža pa je ob koncu poletja zdravo zagorela. Seveda ne pozabimo na dovoljšne količine zelenjave, predvsem zeleno-listne, da se izognemo primanjkljaju mineralov in hranilnih snovi.

Ker so navade železna srajca, pa marsikdo ne želi ali ne more vztrajati ob res preprosti prehrani, sestavljeni iz zgolj svežega sadja in zelenjave, ki sicer skozi poletje optimalno skrbi za telo. A kljub vsemu ni potrebno, da na poletnih počitnicah zvečer zavijemo v najbližjo picerijo ali si za zajtrk odrežemo nekaj kosov belega kruha. Raje se poslužimo katerega od naslednjih preprostih receptov iz sezonskih sestavin, ki nas bodo brez dvoma zadovoljili tudi na psihičnem nivoju, telo pa bo z njimi še vedno lahko kljubovalo vsem naporom vročih dni.

Maroška solata

Maroška solata

(za 2 osebi)

  • 4 paradižniki (oziroma več, če uporabljamo češnjevce)
  • 2 zeleni papriki
  • 2 kumari
  • srednja čebula (po želji)
  • zdrava sol (po želji)
  • mleta kumina (po želji)

Zelenjavo narežemo na majhne kocke, solimo in začinimo po okusu ter dobro premešamo z rokami.

 

bučkini špageti

Bučkini špageti s paradižnikovo omako

(za 2 osebi)

  • 2 manjši bučki

Za omako:

  • 2 sveža paradižnika (oziroma več, če uporabljamo češnjevce)
  • pest na soncu sušenih paradižnikov (prej jih namočimo za približno 2 uri)
  • šopek svežih zelišč (bazilika, timijan, origano)
  • himalajska sol po okusu (ali fermentirana sojina omaka)

Bučke z nožem narežemo na čimbolj tanke, dolge “špagete”. Pustimo približno pol ure, da spustijo vodo in jo odcedimo. V mešalcu dobro zmešamo vse sestavine za omako, da dobimo gladek preliv, ki ga prelijemo čez špagete. Dobro premešamo in po želji potresemo še z zelišči.

 

hladna žitna solata

Hladna žitna solata

(za 2 osebi)

  • 200 g žita po želji (pira, ajda, proso, ječmen, ješprenj, pšenica, kvinoja, amarant, riž,…)
  • 3 paprike (poljubnih barv)
  • 1 kumara
  • šopek peteršilja
  • himalajska sol po okusu (ali fermentirana sojina omaka)

Žito, ki smo ga čez noč namočili, skuhamo do mehkega, odlijemo vodo in počakamo, da se ohladi. Nato vanj zamešamo narezano kumaro in paprike – če izberemo paprike različnih barv, je jed barvita in še bolj okusna na pogled. Solimo po okusu in začinimo s svežim nasekljanih peteršiljem. Po želji dodamo še hladno stisnjeno olivno olje.

 

Kremna kumarična juha z lešniki

Kremna kumarična juha z lešniki

  • sveže stisnjen kumarični sok
  • lešniki (prej namočeni)
  • 1 manjša rdeča paprika
  • 1 steblo zelene

Kumarični sok (količino prilagodimo številu jedcev) v močnem mešalcu dobro zblendamo z namočenimi lešniki. Če nimamo tako močnega mešalca, lahko sok zmešamo z drobno mletimi lešniki ali lešnikovim maslom. Količino lešnikov prilagodimo okusu in želeni gostoti. V tako pripravljeno juho narežemo drobne koščke paprike in zelene.

 

Preprost mlad krompirček

  • mlad krompir (količino prilagodimo)
  • zdrava sol
  • sveža zelišča (bazilika, peteršilj, drobnjak,…)
  • hladno stisnjeno olivno olje (po želji)

Priprava je enostavna, da bolj ne bi mogla biti. Če je krompir mlad in še majhen, ga ne lupimo in ne režemo – preprosto ga položimo v nemasten pekač in pečemo v pečici pri 200 C približno 45 minut. Okusen je že kar tak, ob veliki skledi sveže zelene solate, za večjo družbo pa ga ponudimo ob posodicah s sesekljanimi zelišči, himalajsko soljo in kakovostnim olivnim oljem.

Različica: Mlad krompirček spečemo brez vsega v žerjavici kot okusen dodatek veselemu razpoloženju in dobri družbi.

 

Avtor: Eva Žontar, SvetJeLep, PlanetBIO


Starejši članek Novejši članek