Konoplja, čudežna rastlina, kmalu prepovedana?!

od Primož Kastelic
May 31, 2010

Seme konoplje je bogat vir beljakovin, saj vsebuje kar trikrat več beljakovin kot soja. Beljakovine v konopljinem semenu zavzemajo 20-30%, od katerih je ena tretjina edestina in dve tretjini albuminov. Obe vrsti beljakovin sta visoko kakovostni in ju telo z lahkoto izkoristi v svojih procesih. Seme vsebuje vseh osem življensko pomembnih aminokislin, njihovo razmerje pa je idealno za človeško telo in mu pomaga pri tvorbi protiteles in krepljenju imunskega sistema. Vsebnost vseh esencialnih amino kislin sama po sebi sicer ni tako izjemna, saj jih naprimer vsebuje tudi laneno seme – kar dela konopljino seme tako unikatno je dejstvo, da kar 65% vseh beljakovin predstavlja globulin. Tega telo porablja pri proizvodnji protiteles, ko se imunski sistem brani pred vdori tujih organizmov.


Več o konopljinih semenih >>


Konopljini proteini

o pridobljeni s hladnim stiskanjem konopljinih semen, pri katerem se izloči olje. Kar ostane, posušijo in zmeljejo v proteinski prah – ta še vedno vsebuje vse pomembne sestavine samega konopljinega semena, le da je še bolj koncentriran v vsebnosti proteinov (odvzet mu je večji del maščob in vlaknin). Zato je idealen za športnike, predvsem po vadbi (zaužijemo ga kot dodatek v smoothijih ali drugih napitkih). Lahko je tudi odličen in hranljiv nadomestek obroka, zato je priporočljiva za tiste, ki se borijo z odvečno telesno težo.

Glavna prednost konopljinih proteinov je v tem, da niso izolirani od ostalih hranilnih snovi, ampak so dostopni v obliki, ki nam jo je namenila narava – torej skupaj z ostalimi hranili, ki poleg na pridobivanje mišične mase ugodno vplivajo še na lase, kožo, oči, imunski sistem in prebavo.

Mnogi rastlinski proteini veljajo za »nepopolne«, ker vsebujejo majhne količine katere od osmih esencialnih aminokislin. Oznaka »nepopolni« pa je rahlo zavajujoča, saj vsi proteini rastlinskega izvora vsebujejo vse esencialne aminokisline, le da je v velikih primerih (npr. v žitih, stročnicah) količina ene ali večih od teh aminokislin premajhna za človeške potrebe (sploh pri športnikih). Konopljini proteini pa vsebujejo vsake od esencialnih aminokislin v dovoljšnih količinah in v obliki, ki je našemu telesu lahko dostopna. Rastlinski proteini so lažje prebavljivi kot živalski, k čemer pripomorejo tudi encimi, ki jih najdemo v presnem konopljinem prahu. Ti pospešijo in izboljšajo absorbcijo, zato je potrebnih tudi manj zaužitih proteinov – velja pravilo »kvaliteta, ne kvantiteta!«

Nepogrešljivi niso le pri regeneraciji mišičnega tkiva, temveč tudi pospešujejo izgorevanje maščob. Ko se enkrat absorbirajo v kri, povzročijo sproščanje hormonov, ki omogočajo bolj učinkovito porabljanje maščobnih rezerv – posledica sta boljša vzdržljivost in hitrejša izguba telesne maščobe (seveda v kombinaciji s telesno vadbo).

Od vseh virov proteinov deluje konoplja na telo najbolj alkalno, ker ima visoko pH vrednost. Ohranjanje alkalnega ravnovesja v telesu je zelo pomembno, saj zakisanost negativno vpliva na celoten organizem, kar se kaže tako pri slabšem počutju in izčrpanosti kot pri izgubljanju mišične mase in kondicije.

(vir: Brendan Brazier (profesionalni »ironman« triatlonec): THRIVE: The Vegan Nutrition Guie to Optimal Performance in Sports and Life

Konoplja v industriji

Kako se je konoplja začela uporabljati v industriji si poglejte tale zanimiv (na komičen način prikazan) prispevek:

Konoplja prepovedana?

Lahko se zgodi, da konopljo v prehrani prepovedo izključno zaradi nepozavanja tematike. Še vedno žal premnogi pomislijo na drogo, ko se omenja konoplja. To pa je žalostno in če zakon o prepovedi gojenja jedilne oz. industrijske konoplje temelji na strahu pred drogiranjem slovenske populacije, je to dovolj dober pokazatelj, da nekaj ni v redu z miselnostjo današnje družbe.

 

Takole pišejo v ZaZdravje.net:

Spremembe zakona o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami

Konoplja poslej res nič več v prehrani?

Avtor: Mateja Gruden

Zakon je popoln nesmisel in bo zavrl edino stvar, ki se je začela uspešno pridelovati iz konoplje, je novico o predlogu spremembe zakona o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami, po kateri naj bi bila uporaba konoplje za prehrano prepovedana, ostro pospremil Dejan Rengeo, inženir agronomije iz Prekmurja, ki že skoraj dve desetletji sadi industrijsko konopljo. Predlog ministrstva za zdravje je sicer na splošno sprožil nejevero in ogorčenje vseh, ki zagovarjajo koristnost konoplje zdravju, denimo njenega olja, ki je čedalje bolj cenjeno tudi kot zdravilno živilo.

Tomaž Koren (Konoplja. org), denimo, je poudaril, da pristojni za predlog očitno niso razpravljali o rastlini,ampak so izhajali zgolj iz predsodkov brez vsakršne strokovne podlage. Sicer pa za predvideno spremembo ni vedel domala nihče; pripravili so jo po tiho, tudi brez vednosti tistih, ki bi jih finančno oškodovala, od zastopnikov in prodajalcev čedalje bolj priljubljene hrane s konopljo do pridelovalcev v že tako gospodarsko šibkem Pomurje. Jože Hren, višji svetovalec na ministrstvu za zdravje, je poudaril, da gre za osnutek dokumenta, zaradi česar utegne biti končna različica popolnoma drugačna; zdaj je v koalicijskem usklajevanju, kmalu bo tudi v javni razpravi. Sicer pa je ključni razlog za spremembe zakonodaje na tem področju povezan z uskladitvijo prekrškovnega zakona in zakona o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami, je še dodal.
»Opredelitev namembnosti konoplje je v zdajšnjem zakonu nekoliko nejasna. S spremembami bomo jasno določili, da se bo smela gojiti le še v industrijske, ne pa več tudi v prehranske namene, kot se lahko zdaj. Sicer smo na ministrstvu zakon že zdaj interpretirali v teh okvirih – da se torej konoplja lahko uporablja le v industrijske namene, sprememba bo to le jasno določila. Ko se je pripravljal zdajšnji zakon (sprejet je bil leta 1999), na trgu še ni bilo toliko živil iz konoplje; pojavila so se v zadnjih letih, jih je pa precej: testenine, bonboni, čokolada, pijače …« pojasnjuje Hren.
… Celoten prispevek preberite na ZaZdravje

Prepovejmo trto, takoj!

»Industrijska konoplja je izjemno širok pojem oziroma ima na tisoče možnosti uporabe. Z omenjeno spremembo pa bi njeno namembnost zavrli v najdonosnejši prehranski branži. Glede na to, da konopljino seme samo po sebi ne vsebuje nobenih psihoaktivnih snovi, bi se lahko začeli pogovarjati tudi o prepovedi trte – kot predhodne sestavine za vino in alkohol, zaradi katerega je tudi veliko več odvisnikov kot od prepovedanih drog …« je Tomaž Koren, direktor javnega zavoda Konoplja.org, po 16 letih ljubiteljskega in strokovnega raziskovanja konoplje popolnoma prepričan, da je predlog ministrstva brez vsakršne strokovne podlage.
»Poleg tega se je mogoče o konoplji zelo dobro podučiti. Ni rastline, ki bi bila tako popolnoma raziskana. Kje pa, recimo, piše, da bi bilo njeno seme za industrijsko rabo upravičeno, za prehrano pa ne? Povrhu je konoplja v kmetijstvu in za prehrano zelo donosna rastlina, saj ima izjemno nizek investicijski vložek za velik donos. Uporabljati jo je namreč mogoče od korenin do stebla, listov, socvetja … Sicer pa – saj se sploh ne pogovarjamo o rastlini, ampak o navadnih predsodkih!« je poudaril Koren, ki tudi meni, da država, ko se zavzema za omejevanje uporabe konoplje, hkrati pozablja oziroma se ne meni za vse druge (legalne) odvisnosti, ki družbo bremenijo precej bolj kot prepovedane droge.

Zdravilne lastnosti konoplje

V Sloveniji naj se uzakonita gojenje indijske konoplje v zdravstvene namene in izdelava zdravilnega olja. Konoplja bi se morala gojiti na posebej določenih, varovanih kmetijah, da se onemogoči njena zloraba v druge namene. Zdravilno olje je treba ustrezno predstaviti javnosti in omogočiti njegovo uporabo po želji bolnikov, saj je uspešno pri zdravljenju raka, multiple skleroze, depresije, sladkorne in drugih bolezni. Zdravstvena blagajna je prazna, na voljo pa je poceni in zelo učinkovita pomoč. Tako je že konec aprila v pismu poslancem državnega zbora zapisal Gorazd Klemenčič, biolog iz Ljutomera, še preden je vedel, da so v pripravi spremembe zakona o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogam.
»Če se na ministrstvu res tako trudijo s prepovedjo uživanja izdelkov iz navadne konoplje in pripravljajo spremembo zakona, potem se nam žal ne piše nič lepega. Ampak dokler smo živi, je vse mogoče, zato se boj za obe vrsti konoplje nadaljuje. Za dobro se je vredno potruditi!« je dejal Klemenčič. In še: »Vlada naj prek kmetijskega ministrstva spodbudi pridelavo navadne, industrijske konoplje, ki ne vsebuje ‘zloglasnega’ THC v škodljivih koncentracijah, je pa vsesplošno koristna rastlina. Uporabna je tudi kot osnovna masa za predelavo v papir (rešimo gozdove, ki so namenjeni za proizvodnjo kisika in porabo CO2!), tudi hladno stisnjeno konopljino olje je zelo zdravilno, vlakna konoplje so uporabna v gradbeništvu, proizvodnji tekstila … Industrijska konoplja se preveč enači z marihuano oziroma indijsko konopljo. Potencialni pridelovalci pa so še vedno prestrašeni zaradi ukrepov izpred let, ko so jih kljub vsem potrebnim dovoljenjem kaznovali kot preprodajalce ‘trave’.«

 

Namen in uporaba navadne konoplje

Vir: http://www.konoplja.org/Konoplja/Industrija/Projekt.indu%2Bnamen_uporaba.htm

Rastlina navadne konoplje je ekološka in vsestransko uporabna rastlina, saj lahko za različne namene uprabimo prav vse dele rastline. Glavni namen našega projekta je pridobivanje semena navadne konoplje, zato bomo seme tudi podrobneje opisali.

Seme navadne konoplje vsebuje približno:

  • 24% beljakovin
  • 32% maščob
  • 21% ekstrahiranih stvari brez dušika
  • 13% celuloze
  • 4% vode
  • 5% pepela

Lahko ga uporabljamo v različne namene:

  • Za industrijske izdelke. Olje je osnova za izdelavo firneža, lakov, barv, razližnih vrst mil in pralnih praškov.
  • Za prehrano ljudi. Iz celih, zdrobljenih, zmletih, stisnjenih, suhih ali kuhanih semen lahko pripravljamo različne jedi: iz moke izdelujemo kruh in pecivo; kalčke uporabljamo za solate in juhe; olje, ki je bogato z nenasičenimi maščobnimi kislinami in vitaminom E, uporabljamo za solatne prelive in kuho; s hidrogeniranjem olja izdelujemo margarino; razkosmičena semena dodajamo žitnim in sadnim müslijem; tudi pogače in tropine, ki ostanejo pri stiskanju semena so dodatek k prehrani, saj lahko beljakovine izložene iz pogač uporabljamo za sladolede in sire;
  • Za prehrano živali. S celim semenom krmimo kokoši in druge ptice, z biološko visokovrednimi pogačami pa krmimo govedo in drobnico.

 

Listi in cvetni listi navadne konoplje

S pomožjo ekstrahiranja pridobivamo eterična olja, ki se uporabljajo pri zdravilskih, kozmetičnih izdelkih in kot dodatek pijačam.

Steblo navadne konoplje

Steblo je sestavljeno iz vlaken, ki jih pridobivamo s pomočjo mehčanja (maceracije) ali z lupljenjem (dekortikacijo). Vlakno sestavljajo celuloza, hemiceluloza in lignin.

Konopljino vlakno je dolgo od 20 do 200 cm in je trdno, trpežno in prožno. Vlakna iz moških rastlin so mehka in prožna in vsebujejo približno 18% kakovostnih vlaken, vlakna iz ženskih rastlin pa so groba, trša in manj prožna in vsebujejo približno 12% kakovostnih vlaken.

Možno konopljino predivo je surovina za sukanec, vrvice, vrvi, ribiške mreže. Iz preje so stkane vreče, blago za spodnje perilo, srajce, hlaže, obleke, posteljnina, dekorativno blago, preproge, šotorsko platno in jadra. Iz vlaken izdelujemo gasilske cevi, talne in zavorne obloge, umetno svilo in jermene pri motorjih.

Odpadki od obdelave stebel so polnila za ležišča, uporabljamo jih za toplotnoizolacijske in druge gradbene materiale; papirna industrija jih uporablja za papir in lepenko. Olesenela konopljina stebla so surovina za destilacijo v alkohol, ki je lahko biogorivo za pogon strojev in za ogrevanje.


Starejši članek Novejši članek