Športnikov blog: Austria eXtreme Triatlon, 1. del

od Eva Žontar
July 01, 2016

»Osredotočimo se na pot, ne na cilj. Izpolnjenosti ne prinaša to, da nekaj končamo, ampak nas že izpolnjuje dejanje samo." Greg Anderson

Piše Karla Oblak, triatlonka // www.karlaoblak.com

Ker je velikokrat pot pomembnejša od samega cilja se mi zdi pot do cilja Austria eXtreme triatlona še lepša kot cilj sam. Ko sem se na tekmovanje prijavila se mi ni zdelo nič posebnega, malo daljši triatlon, pa z malo več klanca ... tako daleč je bil 25. junij 2016, da nisem preveč razmišljala v kaj se spuščam.

Vedela sem, da rada treniram, da se z vsakim treningom nagradim za sedeče delo za računalnikom, vedela sem, da to pomeni ure in ure na kolesu preko vikenda ... in prav to me je gnalo naprej. Poiskala sem si strokovno pomoč pri pripravah plana treninga, saj imam rada, da pot k cilju teče po nekem planu, ki ima smisel. Rekreativci radi »zbezljamo« v treningu in to je pogosto razlog, da se »skurimo«. Ker te napake nisem želela narediti sem imela plan, ki je imel veliko treninga in temu primeren tudi počitek. Tudi prehrana je del tega plana, čeprav tej nisem posvečala dodatne pozornosti, ker se mi zdi, da živim dokaj zdravo in je moje telo zadovoljno s tem kar vnašam vanj. Čim manj kemije, čim več lokalnega, domačega, sezonskega, pa seveda PlanetBIO izdelki, ki so pika ni i, da moj imunski sistem zdrži.

Skupaj se je do tekme, šteto od januarja 2016, nabralo za okoli 800 km teka, 4500 km kolesa in okoli 400 km plavanja.
Meni se zdi veliko, ker je to pomenilo, da sem zjutraj in zvečer migala, pa še preko vikenda. Pa mi ni bilo vedno najlažje, sploh, če me je spremljal stres, ki se je nabral čez dan zaradi dela. Ampak občutek zadovoljstva po končanem treningu poplača vse. Ko me je na kakšnem tekaškem intervalu stisnilo in se mi je zdelo, da bi kar odnehala, sem pomislila na cilj. Videla sem se kako pritečem v cilj ... pri meni je delovalo, nisem odnehala na treningu, prav nasprotno, po navadi sem ga nato končala celo zelo dobro.

 

Ker je del mojega vsakdana tudi joga in meditacija sta prav gotovo to dve stvari, ki sta mi pomagali na poti do cilja. Vizualizacija tekme, dihalne vaje, sproščanje, vse to me je krepilo v glavi, ki je na taki vzdržljivostni tekmi ključna. Če bi že v samem procesu priprav kadar koli pomislila, da ne bom zmogla, verjetno ne bi. Doma so me večkrat vprašali ali bom zmogla? Vedno sem odgovorila, da bom.

Prav tako sem se z redno vadbo joge izognila marsikateri nevarnosti poškodb, saj je tak trenažni proces stresen za telo. Z jogo pa vsaj delno kompenziram ta stres in tako pomagam telesu, da se kvalitetno spočije in obnovi.

Čeprav je bilo dovolj časa za priprave, se mi je zdelo, da je dan D kar hitro prišel. Pred tem je bilo potrebno še urediti tehnične zadeve in si poiskati ekipo. Ekipa je bila na tej moj poti ključna, brez njih niti štartati ne bi mogla. Moja neizmerna hvaležnost gre PlanetuBIO (Gregi), Neži Mravlje, ter mami in očetu. Brez vas ta pot ne bi bila tako popolna. Čeprav je triatlon individualne šport je v tem formatu tekme ekipni in prav to je naredilo Austria Extreme triatlon še bolj edinstven.

O sami tekmi pa naslednjič. :) Povezava do 2. dela prispevka.


Starejši članek Novejši članek