Športnikov blog: FUNKCIONALNA GIBLJIVOST

od Eva Žontar
June 16, 2016

Piše: Karla Oblak, triatlonka

V zadnjem času pogosto omenjena beseda v svetu fitnesa in športa - »funkcionalnost« - je postala zelo moderna in pravi marketinški prijem vadbenih centrov. Funkcionalna vadba, funkcionalna gibljivost, funkcionalno gibanje...pa sploh vemo, kaj to pomeni?

SSKJ opredeljuje besedo funkcionálen – lna kot nekaj, kar ima poudarek na namenskosti, uporabnosti. Torej naj bi bile te vadbe namenske in uporabne. Tudi sama se kdaj udeležim t.i. funkcionalne vadbe, pa po pravici povem, da nisem prepričana, da vadeči vedo, kaj je v tisti vadbi funkcionalno. Večina jih pride na vadbo zato, da naredijo nekaj zase, da so fit, da se družijo s podobno mislečimi, da si lahko privoščijo slasten šejk ali smoothie po vadbi. Če bi jih po vadbi vprašala kaj je bila »funkcionalnost« tiste vadbe, ne vem, če bi mi znali odgovoriti. No, funkcionalno je že to, da so na vadbo prišli in s tem okrepili svoje telo, podprli imunski sistem, ustvarili občutek zadovoljstva. Vse to pomaga, da vsakodnevna opravila opravljajo lažje, da dejansko bolje »funkcionirajo« in lažje opravljajo stvari, ki jih počnejo.

Ampak taka je vsaka vadba, že hoja je za nekoga lahko funkcionalna. Ni nujno, da skačemo na visoke skrinje, se dvigamo v stojo, da delamo take in drugačne pull up-e...vsako gibanje, ki nam pomaga, da smo »močnejši«, bolj zdravi in bolj srečni je funkcionalno. Nenazadnje je zdravo telo, ki se giblje brez bolečin, prav lepo funkcionalno.

Triatlon v Logarski dolini
Zadnja tekma, ki sem se je udeležila 28.5.2016, v sklopu priprav na eXtrem Austria, je bila Ocean Lava Triathlon Logarska dolina (1,9km -90km – 21km). Pravijo, da je to najlepši in najtežji triatlon v Sloveniji. Res je bilo, lepo in težko. Ker sem na tekmo prišla v treningu, brez počitka, se mi je zdela tekma verjetno še težja. Že na štartu so me bolele noge od intervalov dva dni nazaj! Vendar je bil del v vodi lažji, tistih 1,9 km plavanja je minilo zelo hitro. Težek del se je začel na kolesu, kjer nas je pot vodila od Šmartinskega jezera do Logarske doline. Nekih hudih klancev ni bilo, vendar pa tudi ne veliko ravnega. Na tem delu sem se kar namučila, pa še triatlonsko kolo sem vzela, kar ni bilo najbolje, saj nisem letos prav nič trenirala na tem kolesu in je mehanika delovanja mišic na TT kolesu malo drugačna od tiste na navadnem »cestaku«. Tako da sem že na začetku tekaškega dela imela povsem trde noge, šlo je nikamor. Še dobro, da je narava v Logarski tako lepa, da sem se lahko napolnila z energijo le-te, ne samo s coca-colo na postojankah.

Zame je bil to odličen trening, ne samo telesa, tudi glave, saj me je vmes že prijelo, da bi odnehala, ko sem videla, da nisem prav hitra. A pomembno je priti v cilj...ker ni bilo veliko tekmovalk, sem črto prečkala kot prva med dekleti; a tokrat je bil rezultat res povsem stranskega pomena. Veselje in zadoščenje, da sem premgala še eno zahtevno tekmo, je bila največja nagrada.

Pa, da ne zaidem iz funkcionalnosti...
Po tekmi naslednji dan sem opazila, da sem med tekom v gozdu dobila klopa pod desno lopatico. Ker sem bila sama doma, nisem vedela, kako bi ga odstranila...in potem pride na vrsto funkcionalnost; ker pri jogi veliko delam na gibljivosti, mi je tokrat gibljivost ramenskega obroča omogočila, da semsi sama s pinceto na hrbtu odstranila klopa. In to se mi zdi prava funkcionalna gibljivost!  Če ne bi delala jogijske vaje »krava« oziroma »gomukasana« ne verjamem, da bi desno roko lahko tako nazaj zavila... :) 


Starejši članek Novejši članek