Tajvanski bazeni spiruline in klorele

od Katarina A. Čretnik
August 26, 2013

Po tem, ko sta si Nina in Gregor z družino ogledala prostrana novozelandska polja pšenične in ječmenove trave ter se seznanila s postopkom gojenja, sečnje in sušenja, sta se odpravila naprej na Tajvan. Na otoku, ki politično pripada Kitajski, sta se srečala z nadvse prijaznimi in ustrežljivimi ljudmi. Nekateri so jima pomagali najti pralnico, drugi so jima razložili, kakšen je proces gojenja in pridobivanja spiruline in klorele, ki ju pakira in prodaja PlanetBIO.

Na vprašanja, povezana s potovanjem, je odgovarjala Nina.
 
PlanetBIO: Tajvan je otok z zanimivo zgodovino. Med drugim so tja pred Maom in njegovo rdečo armado pobegnili demokraciji naklonjeni politiki na čelu s Čankajškom (Jiang Jieshi), zadnja leta pa je bilo slišati tudi nekaj o sporih med Kitajsko in ZDA, ki so se vrteli okoli Tajvana. Ampak pustiva politiko in zgodovino pri miru. Posvetiva se raje vašemu potovanju in temu, kako ste Tajvan doživeli vi. Kolikor vem, je vsaj med študenti sinologije Tajvan zelo priljubljen. Kakšen pa se je zdel vam?
Nina: Na Tajvan imamo zelo lepe spomine. Ljudje tam so izjemno prijazni, ustrežljivi in veseli. Vedno so pripravljeni pomagati. Še posebej nam bodo v spominu ostali naši gostitelji oz. dobavitelji, s katerimi smo preživeli kar nekaj časa. Čeprav je PlanetBIO v primerjavi z ostalimi podjetji, ki odkupujejo njihovo spirulino in klorelo, skoraj nevreden omembe, so z nami ravnali, kot da smo eden od njihovih največjih partnerjev.
 
PlanetBIO: Torej zanje ni pomembno, kdo in kaj si?
Nina: Ne. Vsaj občutek je bil tak in mislim, da ni bil zlagan.
 
PlanetBIO: Kaj pa spirulina in klorela? So vam pokazali, kje in kako ju gojijo?
Nina: So. Prav podrobno smo si lahko ogledali pridelavo spiruline in klorele.
 
PlanetBIO: Kje pa rasteta spirulina in klorela?
Nina: Gojišče spiruline in klorele se nahaja na jugu Tajvana, kamor smo se s severa odpeljali s hitrim vlakom. Jug otoka ima zelo čisto okolje, zato so za gojenje spiruline in klorele tam res najboljši pogoji. Njuno gojenje namreč ni tako zelo enostavno.
 
PlanetBIO: Kaj pa je najpomembnejše pri gojenju?
Nina: Čista voda. Voda, kjer gojijo spirulino in klorelo je do bazenov speljana z bližnjih gora in je zelo čista. To zagotavlja čistočo tudi spirulini in kloreli, istočasno pa ju tudi dobro nahrani. Drugače pa se hranita z ekološkim kompostom.
 
PlanetBIO: Torej rasteta spirulina in klorela v bazenih, iz katerih ju vsake toliko časa malo postrgajo, posušijo in zmeljejo v prah?
Nina: Ni čisto tako. Najprej ju vzgojijo v laboratoriju. Po podrobnem pregledu v bazene naselijo le najboljše primerke, ki se potem razraščajo. Med rastjo jih hranijo, obračajo in jim čistijo vodo. Ko so dovolj velike, jih ponovno pregledajo s pomočjo mikroskopa in na podlagi ugotovitev določijo dan žetve.
 
PlanetBIO: Spirulino in klorelo žanjejo?
Nina: Žanjejo verjetno res ni najbolj pravilen ali točen izraz (smeh). V bistvu ju precejajo. S pomočjo velikih sit iz bazenov najprej odcedijo vodo, nato ju s točno določenimi postopki še vsaj trikrat operejo z vodo. Čiščenju sledi sušenje s t. i. postopkom spray drying, ki spirulino in klorelo posuši in razpši v fino mlet prah, ki ga mi dodajamo raznim smutijem.
 
PlanetBIO: Se pri tem postopku sušenja uniči veliko hranljivih snovi?
Nina: To vprašanje smo postavili tudi mi, a so nam zatrdili, da ne, ker s tem postopkom sama surovina ni nikoli neposredno izpostavljena visokim temperaturam.
 
PlanetBIO: In mi jim, glede na to, da odkupujemo njihovi spirulino in klorelo, verjamemo in zaupamo.
Nina: Mislim, da ni nobene bojazni glede tega. Podjetje, ki PlanetBIO oskrbuje z zalogami spiruline in klorele, je že dolgo eno vodilnih podjetij na področju gojenja alg v Aziji. Znanje in tehnologijo je lastnik in ustanovitelj dobil od strokovnjakov z Japonske. Tudi veliko japonskih podjetij odkupuje alge od dobaviteljev, ki sva jih obiskala z Gregorjem.
 
PlanetBIO: Hvala za tajvansko izkušnjo. Se že veselim Kitajske.

Spraševala je: Katarina Alič Čretnik
Fotografije: Osebni arhiv Nine in Gregorja


Starejši članek Novejši članek