Zakaj bi morali jesti več zelene hrane?

od Eva Žontar
January 12, 2016

Zelena živila urejajo prebavo, čistijo telo toksičnih snovi, višajo nivo energije, bogatijo kri in lahko pomagajo pri uravnavanju telesne teže. Alge imajo celo sposobnost vezave težkih kovin, ki jih nato izločijo iz telesa. Sliši se predobro, da bi lahko bilo res, ne? Pa je!

Vse te lastnosti jim daje klorofil, zeleno rastlinsko barvilo, ki je po kemijski sestavi zelo podobno hemoglobinu v naši krvi (med seboj se obe molekuli ločita le po centralnem elementu, ki je vezan v porfirinski obroč). Številne laboratorijske in klinične raziskave (ena prvih je bila izvedena že leta 1916) so pokazale, da klorofil neposredno vpliva na povečanje koncentracij hemoglobin v krvi in s tem izboljša celotno krvno sliko in splošno počutje. Klorofil povezujejo tudi z razstrupljevalnim učinkom, pospešenim celjenjem ran in odpravljanjem neprijetnega telesnega vonja.

Ker ima klorofil značilno zeleno barvo, prepoznamo njegove vire že na prvi pogled. Najboljši viri klorofila so:

  • Zelenolistnata zelenjava (špinača, blitva, kodrolistni ohrovt, rukola, peteršilj, motovilec)
  • Divjerastoče zelene rastline (koprive, regrat, čemaž, navadna zvezdica, rogovilček)
  • Trave, kot sta ječmenova in pšenična trava
  • Alge, kot sta spirulina in klorela

Zelenje pa ni bogato le s klorofilom. Izmed vseh živil močno izstopa tudi po vsebnosti mineralov, vitaminov, vlaknin in beljakovin. Špinača na primer, preračunano na odstotke energijske vrednosti, vsebuje več kot 50 % beljakovin, alga klorela 67 %, alga spirulina pa več kot 75 %. Za primerjavo: beljakovine v mleti govedini v isti lestvici zavzemajo dobrih 31 %. Zelenolistna zelenjava, še bolj pa alge, so zato nepogrešljiv del jedilnika za vse, ki so športno aktivni ali bi radi pridobili na mišični masi.

Kako od zelenih živil odnesti največ?
Vsako zeleno živilo vsebuje rahlo drugačen spekter hranil, zato je za največje zdravstvene koristi najbolje uživati različne vrste zelenih živil. Naš tedenski jedilnik naj vsebuje vsaj nekaj porcij svežega zelenja v obliki solat ali zelenih smutijev, vrste zelenja pa naj se čimbolj menjavajo. Če smo na primer včeraj pili smuti s špinačo, si ga naslednjič zmešajmo s spirulino in ječmenovo travo. Če je bila prejšnji mesec na jedilniku največkrat solata z motovilcem, jo tokrat popestrimo z rukolo in zelenim radičem.

Še posebej pozimi, ko sveže zelenje ni tako dostopno, je priporočljivo dodajanje zelenih trav in alg v prahu. Pri tej je izjemno pomembno, da izberemo takšne z ekološkim certifikatom, da ne bomo namesto koristnih hranil vase vnašali škodljivih pesticidov. Pomembno je tudi, da so alge in trave rastle na prostem, izpostavljene naravni sončni svetlobi – le tako so lahko v sebi razvile kar največ hranil in klorofila. Pri algah je pomembna tudi čistost in neoporečnost vode, v kateri so rastle, pri travah pa je za najvišjo kakovost pomembna čim hitrejša žetev in predelava v prah.

Nam lahko zaupate pri izbiri alg in trav?

Lahko! Več o tem, zakaj so naše alge in trave najboljša in najbolj kakovostna ponudba na tržišču, si preberite tukaj.


Starejši članek Novejši članek