Kurkuma

od Primož Kastelic
July 07, 2011

Kdo ali kaj je kurkuma?

Kurkuma, začimba iz zmletega korena rastline z istim imenom, velja za eno zdravilno najbolj aktivnih v rastlinskem svetu. Že dolgo nazaj so kurkumi v indijski kulturi pripisali blažilne in razkuževalne učinke, tem pa so se pridružili še shujševalni, regeneracijski, razstrupljevalni, ...

Gojenje kurkume

Rastlina kurkuma je s krasnimi cvetovi, ki so lahko oranžne, bele, roza, vijolične in rumene barve, najbolje uspeva na polsenčnih legah pri temperaturah med 20 in 30 ºC. Nič čudnega, da si je za svojo domovino izbrala južno Azijo, kjer jo tudi gojijo v večjih količinah. Mesto Erode na jugu Indije je največji pridelovalec kurkume, zaradi česar mu po barvi korenike pravijo tudi Rumeno mesto.

Če bi kurkumo izkopali, bi bila asociacija na ingver verjetno neizbežna. Iz hruškasto oblikovane razrasle korenike s stranskimi poganjki rastejo kratka stebla, iz česar bi lahko pravilo sklepali, da sodi kurkuma v družino ingverjevk. Kurkuma se od ostalih v družini loči predvsem po barvi svoje korenike, ki je zaradi vsebovanega kurkumina živo oranžna.

Od junija do avgusta jo razmnožujejo z delitvijo korenik, ki jih nato sadijo v vrste z razmakom nekaj manj kot en meter. Ko se listi po približno 10 mesecih (toliko časa traja vegetacijska doba) od sajenja začnejo barvati rahlo rumeno, je čas za »žetev«. Rastline izkoreninijo, manjši del živobarvnih podzemnih delov prihranijo za nadaljne sajenje, večino pa očistijo, posušijo in nato zmeljejo v droben prah.

Gojenje kurkume je poleg gojenja za začimbo, uporabno še za nekaj – iz še neznanega razloga naj bi kurkuma odganjala mravlje. Na žalost kot vrtna rastlina pri nas ne uspeva, saj je njena minimalna zahteva vsaj konstantnih 18 ºC. Ker kurkuma ne tvori semena, se jo razširja preko svežih korenik, te pa v tujini prodajajo v nekaterih trgovinah z azijsko hrano. Če slučajno pridemo do sočne, napete korenike, jo poskusimo posaditi v lonček z zemljo, tega pa vtaknemo v plastično vrečko in postavimo na temperaturo vsaj 20 ºC za približno tri tedne, oziroma dokler rastlina ne vzbrsti. Ko dočakamo, rastlino presadimo v večji lonček in gojimo na toplem, svetlem mestu. Bolj kot za odganjanje mravelj bo dobrodošla kot zanimiva, lepa okrasna rastlina.

Uporaba kurkume

V indijski kulturi sega uporaba kurkume od kulinaričnih, pa do ceremonialnih plasti življenja. Že tisočletja je uporabljana v poročnih in verskih obredih, marsikje so se te navade ohranile do danes. Na začetku nekaterih hindujskih obredov je navada, da se prikliče boga Ganešo, ki ga običajno ponazarja stožčast kup iz kurkume in vode. Drugje darujejo celotno svežo rastlino kot dar bogu sonca, na nekaterih porokah pa mladoporočenca v dar prejmeta nekakšen talisman iz sveže rastline.

V srednjem veku je postala kurkuma v Evropi znana kot »indijski žafran«, saj so jo v jedeh uporabljali kot alternativno mnogo dražjemu žafranu. Zanimiva je bila zaradi svoje živo rumeno-oranžne barve, ki je popestrila (in še vedno popestri) marsikatero sicer dolgočasno jed. Prav posebno mesto ima kot začimba že dolgo v vzhodnih kuhinjah, predvsem indijski, perzijski in tajski. Je ena osnovnih začimb curryja, uporabljajo jo v slanih in sladkih jedeh.

Danes se večkrat uporablja kot aditiv-barvilo uporablja tudi v predelani hrani, v tem primeru nosi oznako E100. Kot aditiv tudi delno varuje živila pred sončno svetlobo.

Uporabljajo jo celo za barvanje tkanin.

Učinki kurkume

Nadvse cenjeno zelišče ajurvedske medicine izstopa predvsem po svojih antiseptičnih učinkih in spodbujanju prebave. Uporabljajo jo tudi za spodbujanje izločanja žolča, ker stiska žolčni mehur. Njeno eterično olje naj bi topilo žolčne kamne, razkuževalo žolčni mehur in žolčevod ter blažilo njuno vnetje. Ajurveda kurkumo uspešno uporablja pri zdravljenju luskavice, kar je potrdila tudi sodobna znanost. Nekatere učinkovine v kurkumi, predvsem kurkumin, namreč zavirajo produkcijo molekul, ki povzročajo vnetja in luskavico kot posledico. Zaradi svoje sposobnosti, da zavira produkcijo povzročiteljev vnetij, je koristna pri vnetjih vseh vrst, tudi npr. pri artritisu. Bolniki z revmatioidnim artritisom so ob rednem dodajanju kurkume v svoje jedi poročali o občutnem izboljšanju gibljivosti, jutranje okorelosti in bolečin v sklepih.

Kurkuma vsebuje snovi, zaradi katerih deluje kot močan antioksidant, to pa pomeni, da lahko preventivno deluje proti raku. Nekateri povezujejo dejstvo, da je med prebivalstvom vzhodnih držav manj raka z njihovo prehrano, v kateri kurkume kot začimbe ne manjka. Takšno sklepanje morda ni popolnoma napačno, kljub temu pa gre seveda za veliko bolj kompleksno povezanost bolezni, kot je rak, in načina življenja, razmišljanja, tudi hrane.

Kam s kurkumo?

Z mleto kurkumo kar pogumno, a varčno. Že majhna količina bo obarvala jedi, če pa želimo v končni jedi tudi njen okus, jo dodajajmo nekoliko več, saj nima premočnega okusa. Poda se v slane in sladke jedi. Piko na i doda rižotam, zelenjavnim namazom, jedem na žlico, … Če se le da, kurkumo (tako kot vse ostale začimbe) dodajajte na koncu kuhanja. Obnese se tudi v sladicah, še posebej v testu za (veganske) palačinke, ki jim da lepo rumenkasto barvo.

Sok iz korenja, česna in kurkume

(vir: rawepicurean.net)

  • 4 veliki korenčki
  • 1 strok česna
  • 2 žlici limoninega soka
  • 1 žlička kurkume v prahu ali curry v prahu

Izsočimo korenček in česen, dodamo limonin sok, kurkumo/curry in premešamo.

Sok, poln antioksidantov, vitamina A, snovi z antibakterijskim in protivnetnim delovanjem, je odličen način za odganjanje prehlada in gripe. Ko vas bo naslednjič praskalo v grlu, poskusite!

Kurkumin presni namaz

Vse suhe sestavine grobo zmeljemo v multipraktiku, nato dodamo vodo in mešamo, da dobimo namaz z grobo teksturo. Uporabimo ga na sveži zelenjavi, ali pa pripravimo kot samostojen obrok tako, da vmešamo sesekljan peteršilj, papriko, paradižnik, kumare, mlad grah ali drugo sezonsko zelenjavo ter pripravljeno maso zavijemo v solatne liste.

Eva Žontar, PlanetBio, Svetjelep


Starejši članek Novejši članek