5 zanimivih o ... baobabu

od Planet BIO
December 14, 2017

1. Baobab je eno največjih dreves na svetu. Njegovo deblo je tako široko, da služi v afriški savani kot zaloga vode za okoliške živali – včasih lahko eno samo deblo zadrži tudi do 120 ton vode! Debla starejših dreves, ki so v sredini pogosto votla, so v preteklosti velikokrat služila kot zavetja v časih vojne, v Avstraliji pa se je v enem izmed dreves ob koncu 19. stoletja nahajal celo začasni zapor. Najmogočnejše drevo se je do nedavnega ponašalo s skoraj 47 metri obsega debla, dokler se ni glavno deblo razcepilo v dve manjši, naziv navečjega baobaba pa je prevzelo drevo iz Južnoafriške republike.


2. Baobab je izjemno dolgoživ. Ocenjujejo, da so največja drevesa stara vsaj nekaj tisoč let – si predstavljate? Afriške zgodbe pravijo, da se baobab ob smrti spremeni v kup prahu, ki ga veter razpiha prek savane, da zaseje nova drevesa.


3. Če utrgaš cvet baobaba, te bo pojedel lev. Če piješ vodo, v kateri so se namakala baobab semena, pa si rešen pred napadom krokodila. Tako verjamejo nekatera plemena v Centralni Afriki.


4. Baobab v Afriki imenujejo tudi drevo življenja. Listi so uporabni v medicini, stara votla debla zadržujejo velike količine vode, ki je v savani še kako dragocena, in pogosto služijo kot zavetišče za živali, plodovi baobaba pa služijo kot vir hrane za ljudi in živali. Najraje jih imajo opice, zato se je drevesa prijelo ime »opičji kruhovec«.


5. Krošnja baobaba je večji del leta gola, zato spominja na široko razrasle korenine in ji v Afriki rečejo tudi »narobe obrnjeno drevo«. Zgodba pravi, da je ob stvarjenju sveta božanstvo vsaki živali podarilo drevo. Baobab je bilo darilo za hieno, ta pa ga je v svoji neumnosti posadila s krošnjo navzdol. Drugo afriško pleme ima za značilen izgled drevesa drugačno razlago: baobab naj bi se ob stvarjenju ves čas pritoževal, kako grd je. Ko stvarnik ni več prenesel njegovega godrnjanja, se je vrnil na Zemljo, obrnil drevo in ga ponovno posadil. Baobab se z »glavo« v zemlji ni več mogel pritoževati, in takšen je ostal do današnjih dni.


Starejši članek Novejši članek


0 komentarjev


Komentiraj

Komentarji morajo biti pred objavo pregledani.