Trenutno robidnice še napol rdeče visijo na trnovih vejah, a kmalu bodo črne robidnice vabile v vsej svoji zreli sladkosti. Prav nič drugače kot že pred več tisoč leti, ko naj bi se z njimi krepili in sladkali še kot nabiralci. Takrat še nismo vedeli, katere tako zelo koristne snovi vsebujejo, učinkovale in pomagale so pa vseeno!

Učinkovine in lastnosti robidnic

V drugi polovici poletja, ko začnejo zoreti, robidnice na nek način nasledijo borovnice. Tako kot večina ostalega jagodivčevja in borovničevja so namreč prava bomba antioksidantov. Opravljenih je bilo že več raziskav, ki postavljajo robidnice v sam vrh preventivnih borcev proti raku. Predvsem vrsta fenolne kisline, elaginska kislina, zavira rakavo rast tkiva, hkrati pa krepi tudi zdravje srca in ožilja, preprečuje nastajanje krvnih strdkov in odlaganje škodljivega holesterola na stene žil ter deluje razkuževalno.

Visoka vsebnost C vitamina v kombinaciji s karotenoidi in ostalimi koristnimi snovmi občutno okrepi imunski sistem in izboljša splošno počutje. Morda še bolj zanimivo za poletni čas je, da redno uživanje zagotavlja zaščito pred soncem – takšno od znotraj in brez škodljivih posledic večine sončnih krem. Poleg tega pa snovi v robidnicah krepijo vezivna tkiva in zavirajo pojav prezgodnjih znakov staranja (kot seveda prav vsaka naravna sveža hrana iz rastlinskega sveta!).

Nabiranje

Nabiramo jih po začetku avgusta pa tja v september. Seveda bodimo pripravljeni na zbadanje, popraskane roke in odrgnjena kolena – a se splača! Na voljo so sicer tudi gojene rastline, ki so jih oropali njihovega tako prepoznavnega trnja, a s samorastlimi ne morejo tekmovati. Med drugim so gozdne iz rudninsko bogatih tal posrkale neprimerno več rudninskih in drugih snovi, ki so jih skrbno shranile tudi v svoje plodove, poleg tega pa so veliko bolj aromatične. Najboljše so sveže, ravnokar utrgane, čimveč takšnih je tudi najboljša naložba v močan imunski sistem pozimi. Tiste zares zrele prepoznamo po tem, da je dovolj že samo rahel dotik, pa bodo brez upiranja pristale v naši roki. Tudi povsem črna barva namreč lahko včasih vara, ravno prava stopnja zrelosti pa je tista, ki še posebej pri robidnicah igra pomembno vlogo.

Za zimo

Le redko se zgodi, da pridemo do večje zaloge in ne vemo, kaj in kam bi z njimi. Ena možnost je, da jih zamrznemo in jih takšne grizljamo še sredi zime ali pa zamrznjene dodamo smoothiejem. Eskimi naj bi se posluževali malce drugačnega načina shranjevanja – zrele zmešajo s tjulenjevim oljem in mešanico v vreči iz tjulenjevega želodca zakopljejo globoko v permafrost. Dario Cortese je recept priredil našim krajem in navadam: (kisle) robidnice naložimo v kozarec, zalijemo z oljčnim oljem, zapremo in shranimo v hladilniku, lahko pa tudi zamrznemo. Če jih nato čez čas z oljem vred zmešamo s paličnim mešalnikom, dobimo zanimivo sadno polivko, ki ji po okusu dodamo še zelišča, limonin sok in/ali sol.

Kam s svežimi?

Sveže si privoščimo kar same, najbolje za zajtrk, saj na tešče telo vsrka in izkoristi kar največ njihovih koristnih snovi. Odlične so tudi kot sestavni del vsake sadne solate, še posebej v družbi ostalega jagodivčevja, kot so kosmulje, maline, borovnice, jagode, … Poskusite lahko še z odličnim sezonskim smoothiejem:

• 4 breskve ali nektarine
• skodelica zrelih robidnic
• žlica bio acai jagode (po želji)
• voda po občutku

Avtorica: Eva Žontar, PlanetBIO, SvetJeLep