PlanetBIO - Spletna trgovina z ekološko superhrano. Le zakaj bi predelali in obdelali nekaj, kar nam je narava ponudila v tako popolno obliki?

Avtorica: Eva Žontar

 

Jesen je za marsikoga najlepši del leta. Pisano listje, pečeni kostanji, vonj po gobah in dolgi sprehodi jo delajo resnično čudovito, če nam zdravje le omogoča, da jo užijemo. Mnogi izmed nas nimajo te sreče, saj so prehladi, gripe in druga sezonska obolenja najbolj pogosti prav na prehodu v hladnejši del leta. Razlog se skriva v oslabljenem imunskem sistemu, ki ga nagle spremembe temperatur, veter in vlaga presenetijo in zaposlijo do te mere, da se ne more več braniti pred vdorom patogenih tujkov iz okolja. 

 

Da bi se izognili zamašenemu nosu, glavobolu in prisilnem ležanju v postelji, moramo okrepiti naš imunski sistem, to pa ni vedno lahka naloga. Že med letom moramo skrbeti za zaužitje zadostnih količin vitaminov in mineralov, ki jih najdemo v svežem sadju in zelenjavi. Mnogi izmed njih, na primer vitamin C, delujejo kot antioksidanti in nevtralizirajo škodljive učinke prostih radikalov, ki jih imajo ti na celice in tkiva v telesu. Z uživanjem čim večjih količin antioksidantov zmanjšujemo t.i. oksidativni stres, zaradi katerega je naše telo čedalje bolj izčrpano, imunski sistem pa vse šibkejši. Antioksidante v zadostnih količinah vsebuje le hrana rastlinskega izvora, pri tem pa velja, da je raznolikost ključ do zdravja – posegajmo po različnih vrstah sadja, zelenjave, žitaric, semen in oreščkov, saj želeni učinek dosežemo le z antioksidanti iz raznolikih virov.

 

Za krepitev imunskega sistema in ohranjanje trajnega zdravja je v veliki meri poskrbela že narava sama. Poletje je radodarno s svežim jagodičevjem, češnjami, marelicami, breskvami in ostalim svežim sadjem, ki nas, če ga redno uživamo, pripravi na prihajajoči mraz. Tudi jeseni še ni prepozno – najejmo se jabolk, hrušk, kakijev, žižol, nešpelj, granatnih jabolk in grozdja, ko pa začne raznovrstnost počasi upadati, si lahko prehrano popestrimo tudi s katerim izmed bolj eksotičnih superživil. Med njimi velja camu camu za enega najbolj primernih, če se želimo z njim zavarovati pred sezonskimi obolenji. 

 

Camu camu, ki v obliki rdeče-zelenih plodov raste v porečju Amazonke, velja za enega najboljših virov vitamina C na planetu. Ta pomembni antioksidant zavzema kar 12 odstotkov suhe mase in prispeva h krepitvi imunskega sistema, zmanjšuje možnost za pojav različnih obolenj in pripomore k regeneraciji po intenzivnih športnih aktivnostih. Ker je ključen za sintezo kolagena, je vitamin C pomemben tudi za zdravje kože, kosti, hrustanca, dlesni in zob. Še več, izboljša absorpcijo železa, zato žlička camu camu (ali drug vir vitamina C) v zelenem smutiju še poveča dostopnost tega minerala, s katerim je bogata zelenolistna zelenjava.

 

Dober vir antioksidantov je tudi lucuma, še en južnoameriški sadež, ki s svojim blagim okusom v smutijih odlično dopolnjuje camu camu in sezonsko sadje. Bogata je z beta karotenom, ki se v našem telesu pretvarja v vitamin A, ta pa prav tako skrbi za optimalno delovanje imunskega telesa ter hkrati prispeva k zdravemu vidu, koži in normalnemu metabolizmu železa. Lucuma je za povrh še odličnega okusa, z njo pa lahko obogatimo različne napitke, smutije, sladice in otroške kašice. 

 

 

Kakijem odstranimo tanko lupino in jih skupaj z lucumo, vanilijo in camu camu dobro pretlačimo z žlico. Granatno jabolko očistimo in užitna zrna vmešamo v kakijevo mešanico. Po želji potresemo še s suhimi murvami in mletimi lešniki.