Kitajska. Država z največ prebivalci na svetu, ki pripadajo različnim ljudstvom in se sporazumevajo s številnimi narečji. Kitajska se med drugim ponaša tudi z dolgo in bogato zgodovino, njena pokrajina, ki v sebi skriva vse od morskih obal, znamenitega kitajskega krasa, do neskončnih puščav, pa nudi dom številnim živalim in rastlinam. Nina in Gregor sta skupaj z družino nekaj dni posvetila tudi spoznavanju z goji jagodami. O tem smo se pogovarjali z Nino.
PlanetBIO: Nina, pot vas je z Nove Zelandije preko Tajvana pripeljala do celinske Kitajske. Kot si mi povedala, ste se spoznali z dobavitelji goji jagod, ki ima sedež v provinci Ningxia na severu države in je znana po najkakovostnejših sadikah goji jogod.
Nina: Ja, tudi Kitajci najbolj cenijo sadike goji jagod iz province Ningxia. Tam imajo tudi veletržnico z goji jagodami, kamor hodijo kupci iz celotne Kitajske. Kupci so pretežno agenti, ki jagode nakupujejo za restavracije, čajnice ali pa jih preprodajajo naprej.
PlanetBIO: Se na tržnici prodajajo le ekološke goji jagode ali predvsem konvencionalne?
Nina: Na tržnici lahko kupite predvsem konvencionalne goji jagode. Ekološke pa večinoma izvozijo, čeprav se tudi na Kitajskem vse bolj zavedajo pomena ekološke pridelave.
PlanetBIO: Vi ste si najbrž ogledali tudi same nasade goji jagode, ne samo tržnico?
Nina: Če najboljše sadike prihajajo iz province Ningxia, pa najboljši sadeži goji jagod prihajajo iz province Qinghai, kamor nas je odpeljal tudi dobavitelj. Ta provinca leži nekoliko bolj vzhodno od Ningxia.
PlanetBIO: Je res, da goji jagode rastejo zelo visoko?Nina: Goji jagode sicer rastejo v več provincah in na različnih nadmorskih višinah. Tiste najboljše in najbolj kakovostne pa res rastejo zelo visoko. Nasadi v provinci Qinghai, ki slovi po najboljših jagodah, se nahajajo na višini okoli 3000 metrov. Qinghai je zelo puščavska provinca brez industrije. Tudi mesta in vasi so tam zelo redko poseljena. O tem, kakšna pustinja vlada v tej provinci, govori dejstvo, da med 5-6-urno vožnjo nismo srečali žive duše. Ne človeka ne živali.
PlanetBIO: Samo goji jagode (smeh).
Nina: Recimo (smeh).
PlanetBIO: Kako pa izgledajo sami nasadi?Nina: Sadike vzgajajo na manjših parcelah. Posadijo jih precej skupaj. Ko pa se odebelijo in zrastejo, jih presadijo na večje površine, med njimi pa pustijo več prostora, da se laže razraščajo.
PlanetBIO: Kaj pa voda? Rekla si, da rastejo v puščavi …
Nina: Zemlja, v kateri rastejo goji jagode, je res neverjetno suha in trda. Zato so za zalivanje zgradili namakalne sisteme. Kanale so z bližnjih gora speljali na polje in ga popolnoma zalili z vodo. Goji jagode so vodi toliko časa, dokler ta ne ponikne, nato spet nastopi sušno obdobje.
PlanetBIO: V kolikšnem času zrastejo drevesca goji jadog do te mere, da na njih dozorijo plodovi?
Nina: Drevesa rodijo šele po 3-4 letih. Medtem časom agronomi usmerjajo delo na plantažah goji jagod. Delavci ves čas skrbijo za to, da trgajo vršičke in trne. Na ta način gredo vsa hranila v jagode. To zahteva vsakodnevno delo. Ko pa so goji jagode zrele - pobirajo jih julija in avgusta, odvisno od province - jih obirajo vsak dan.
PlanetBIO: Ko jih oberejo, jih očistijo in posušijo?
Nina: Tako je. Zanimivo je, da Kitajci uporabljajo tako suhe jagode, da so trde skoraj kot kamen. Vendar oni ne uživajo jagod v presni obliki, ampak iz njih kuhajo čaj in juhe.
PlanetBIO: Ali obstaja več vrst jagod?Nina: Ja. Razlikujejo pa se po velikosti, barvi in okusu. Vprašali smo tudi, kakšne so divje goji jagode. Povedali so nam, da so zelo majhne in niso rdečkaste, ampak črne. Rastejo pa v še višjih predelih, kot gojene.
PlanetBIO: Kaj pa vrednost hranil med gojenimi in divjimi goji jagodami?
Nina: Kot so nam povedali naši gostitelji, razlik ni oziroma so gojene jagode še nekoliko bolj bogate s hranili.
PlanetBIO: Ste se jih najedli?
Nina: Bolj kot najedli, smo se jih napili (smeh). Predvsem v čajih in juhah. Smo pa poizkusili različne kakovosti in velikosti goji jagod.
PlanetBIO: Pa drugače? Po čem si boste najbolj zapomnili Kitajsko?
Nina: Splošen vtis o Kitajski je zelo pozitiven. Doživeli nismo niti ene slabe izkušnje, ljudje pa so bili prijazni. Tako dobavitelji kot tisti, ki smo jih kar tako srečali. In njihova prijaznost ni bila videti zaigrana. Priznam, da sem odšla na Kitajsko s polno vrečo predsodkov, a me je dežela s svojo pokrajino in ljudmi popolnoma prevzela. Z lahkoto bi se vrnila.
PlanetBIO: Nina, hvala za pogovor. Naslednjič se bova pogovorili še o šisandri. Drugače pa upam, da ti uspe še kdaj odpotovati na Kitajsko.
Spraševala je: Katarina Alič Čretnik
Fotografije: Osebni arhiv Nine in Gregorja
