Ob imenu konoplja večina ljudi še vedno najprej pomisli na kontroverzno marihuano. Resnica je, da so že stare civilizacije uporabljale liste konoplje kot zdravilo in drogo, da so si lajšali bolečine, vendar pa se je danes uporaba konoplje razširila na ogromno področij. Iz nje izdelujemo papir, njena vlakna so surovina za tekstilne izdelke, različne embalaže, cevi in celo stenske obloge, čedalje več se konoplja uporablja tudi kot gradbeni in izolacijski material, dosti pa je tudi razmišljanja o njeni uporabi v pridelovanju bio energije iz rastlin.
Najbolj presenetljiva pa je konoplja v prehrani.
Poleg olja se za uživanje uporabljajo semena jedilne konoplje, ki ne vsebujejo snovi THC in zato tudi nimajo psihoaktivnih učinkov na živčni sistem. Njihova kemična sestava je v rastlinskem svetu edinstvena.
Seme konoplje je bogat vir beljakovin, saj vsebuje kar trikrat več beljakovin kot soja. Beljakovine v konopljinem semenu zavzemajo 20-30 %, od katerih je ena tretjina edestina in dve tretjini albuminov. Obe vrsti beljakovin sta visoko kakovostni in ju telo z lahkoto izkoristi v svojih procesih.
Seme vsebuje vseh osem življensko pomembnih amino kislin, njihovo razmerje pa je idealno za človeško telo in mu pomaga pri tvorbi protiteles in krepljenju imunskega sistema. Vsebnost vseh esencialnih amino kislin sama po sebi sicer ni tako izjemna, saj jih naprimer vsebuje tudi laneno seme - kar dela konopljino seme tako unikatno je dejstvo, da kar 65 % vseh beljakovin predstavlja globulin. Tega telo porablja pri proizvodnji protiteles, ko se imunski sistem brani pred vdori tujih organizmov.
Okoli 40 % semena predstavljajo maščobe, večina katerih so esencialne maščobne kisline. Te so nujno potrebne za pravilno delovanje možganov, rast in razvoj, zdravje kosti, obnavljanje kože, rast las, pravilno delovanje metabolizma in predvsem dobro razvit imunski sistem.
Esencialne maščobne kisline v konopljinem semenu so:
- linolenska kislina,
- alfa-linolenska kislina,
- gama-linolenska kislina,
- omega-3,
- omega-6 in
- stearidonska kislina.
Še posebej zanimiva je gama-linolenska kislina, ki se pojavlja le še v materinem mleku, nekaterih vrstah alg in svetlinovem olju, na telo pa ima številne pozitivne učinke:
- zmanjšuje tveganje pri boleznih srca in ožilja,
- blaži predmenstrualni sindrom,
- preprečuje strjevanje krvi in
- naj bi celo pomagala pri zdravljenju arterioskleroze, luskavice, alergij, očesnih bolezni, ...
Vsebuje tudi kalcij in železo, v manjših sledovih pa še nekatere druge minerale, ko so fosfor, magnezij, cink, baker in mangan.
Povrhu vsega imajo konopljina semena prijeten, blag okus po oreških. Uživamo jih lahko kot dodatek različnim solatam, ali pa kar na žlico. Že žlica semen na dan bo prinesla številne koristi:
- krepitev imunskega sistema, saj snovi v semenu vzpodbujajo proizvajanje protiteles
- krepitev srca in zmanjšano tveganje, da zbolimo za boleznimi srca in ožilja
- čiščenje krvožilja
- ugoden vpliv na kožo, lase in oči
- uravnavanje metabolizma
- krepitev živčnega sistema, predvsem delovanja možganov
- lajšanje številnih bolezni (arterioskleroza, alergije, očesne bolezni, luskavica, čiri in razjede, diabetes, simptomi menopavze,...)
Pri vseh koristih, ki jih ima naše telo od semena konoplje, ne smemo pozabiti tudi na to, da je pridelava jedilne konoplje nadvse prijazna do okolja. Pri gojenju večinoma ne uporabljajo gnojil in pesticidov, rastlina pa uspeva praktično povsod.
Viri:
http://www.ratical.org/renewables/hempseed1.html
http://www.hannah-biz.si/AboutCanabis.aspx
http://en.wikipedia.org/wiki/Hemp#Food