Planet bio - Spletna trgovino z naravno, ekološko, biološko, presno in vegansko kozmetiko ter superhrano, naravna kozmetika in superhrana

Pridobljen iz hladnega stiskanja kakavovih zrnc in nežnega mletja ima 400 odstotkov več antioksidantov kot standardni kakav ali katerakoli druga rastlina. Vsebnost antioksidantov dokazujemo tudi z ORAC  testom, s katerim merimo sposobnost absorbiranja prostih radikalov v telesu. Pridobivanje kakava v prahu v kontroliranem okolju pomeni, da s procesom ne izgublja svojih hranljivih snovi.

Kakav vsebuje 300 različnih sestavin, ki vplivajo na dvig razpoloženja ("hormoni sreče") kot so: serotonin, triptofan, anandamid, dopamin, feniletilamin ter arganin, magnezij in že omenjene antioksidante.

Kakav v prahu lahko uporabljamo kot afrodizijak, za zviševanje razpoloženja (anti stres), relaksacijo in kot pomoč pri uspavanju. Zaradi vsebnosti magnezija znižuje krvni tlak, antioksidanti pa vežejo proste radikale iz telesa.

Uporaba in kontraindikacije:
Kakav v prahu je odličen pri izdelavi različnih sadnih shake-ov, smoothi-jev, uporabljamo ga pri peki slaščic in za sladkanje v kombinaciji s sadjem (npr. bananami). Pri tem naj opozorimo, da navkljub temu, da smo vajeni kakav v prahu dodajati v mlečne napitke, le-tega raje dodajajmo v napitke brez mlečnih dodatkov, saj mleko zavira odlične lastnosti kakava in preprečuje absorbcijo hranil v telo.

Ni določenega priporočljivega odmerka za uživanje kakava v prahu, saj ga res lahko uporabljamo čisto po želji.

 Zgodovina kakava

Blagodejne in zdravilne učinke kakava so poznali že Maji in Azteki. Kakavovec je bil zanje sveto drevo, iz njegovih sadežev so izdelovali visoko cenjeno pijačo, zaradi njegovih blagodejnih in hranilnih učinkov na telo pa si je prislužil celo ime »hrana bogov«. Azteki so celo verjeli, da je čokolada vir modrosti.

Kakav in čokolada sta Srednjo Ameriko torej zaznamovala in očarala že zelo zgodaj:

• V 12. stoletju so čokolado uporabljali kot del poročnega obreda. Med poroko sta si mladoporočenca razdelila skodelico s tekočo čokolado.
• V začetku 17. stoletja so si mehiške dame s čokoladnim napitkom dale postreči celo med mašo. Škofu ta navada ni bila všeč, zato jo je prepovedal, kmalu za tem pa nenadoma umrl. Vzrok: nekdo mu je zastrupil jutranjo čokolado.
• O cenjenosti in vrednosti kakava priča tudi dejstvo, da je so posušena kakavova zrna uporabljali kot plačilno sredstvo. Za eno zrno si lahko kupil zelenjavo, za tri jajce, za deset zajca, za 100 sužnja in za 200 zrn purana.

In čeprav kakav domorodci v Amazoniji že tisočletja cenijo kot bogato energijsko hrano, je pri znanstvenikih zanimanje vzbudilo šele odkritje povezave med uživanjem kakava in njegovimi izjemnimi vplivi na delovanje krvožilja. Žal je obilica kakava, kot ga poznamo danes, v resnici le mešanica industrijskega sladkorja in različnih umetnih dodatkov – slab približek tistega, kar nam narava v svoji preprosti izjemnosti ponuja v majhnem temno rjavem zrnu.

Pa vendar lahko kljub vsej tej ponudbi supermarketov in seveda brez obiska Amazonskega deževnega pragozda tudi danes najdemo popolnoma naraven in zdrav kakav, takšen, posušen na soncu. Tistega, ki ga pridelujejo domorodci v amazonskih pragozdovih, kjer kakavovec uspeva brez načrtnega gojenja in uporabe pesticidov, razlogov, zakaj kupovati tako pridelan kakav, pa je več. Z uporabo organskega-biološkega surovega kakava pripomoremo k ohranjanju tropskega deževnega gozda in njegove bogate biološke raznovrstnosti, omogočamo preživetje izginjajočim domorodnim plemenom, našemu telesu pa zagotovimo koristne snovi, ki jih je v surovem kakavu okrog 300:

• vsebuje dvakrat več antioksidantov kot rdeče vino, trikrat več kot zeleni čaj, pa tudi precej več od gozdnih sadežev in česna. Antioksidanti so snovi, ki upočasnijo ali preprečijo oksidacijo pomembnih celičnih sestavin – tako izboljšujejo delovanje imunskega sistema, povečujejo sposobnosti telesa v napornih in stresnih situacijah, predvsem pa zmanjšujejo tveganje za razvoj raka, arterioskleroze in ostalih bolezni srca in ožilja. Od vitaminov prevladuje vitamin C, ki deluje kot antioksidant.
• V 100 g kakavovih zrn je 10 % flavonoidov. Ti preprečujejo odvečnim maščobnim snovem, da bi se nalagale na stene žil in tako pomagajo pri vzdrževanju krvnega pritiska in preprečevanju nastajanja krvnih strdkov, prav tako pa občutno zmanjšajo tveganje srčnih napadov in to brez stranskih učinkov, ki jih imajo lahko različna zdravila.
• Bogat je z minerali. Sulfur, imenovan tudi »lepotni« mineral, krepi nohte in lase, čisti in lepša kožo, razstruplja jetra in spodbuja delovanje trebušne slinavka. Magnezij pozitivno vpliva na delovanje srca, znižuje krvni pritisk, spodbuja delovanje možganov, pomaga pri odvajanju strupenih snovi iz telesa in blaži menstrualne krče. Da ne govorimo o bogati vsebnosti kakava s  kalcijem, železom, cinkom, bakrom, natrijem in manganom.
• V kakavu se nahajajo tudi pomembne aminokisline, omeniti velja predvsem triptofan in anandamid, ki v človeškem telesu dokazano spodbujata kemične reakcije, odgovorne za občutke ugodja in sreče. Da nas kakav dela srečne, torej ni le mit, seveda pa se ne moremo zanašati le nanj. Tu je še feniletilamin, ki povečuje sposobnost koncentracije in zmožnost pomnjenja.
• Je dober afrodizijak. Spodbuja tvorbo in aktivnost feniletilamina, ki ga poznamo kot ljubezensko kemikalijo. V t. i. možganskih centrih zadovoljstva se pretvarja v dopamin, ki krepi spolno moč. Na svojih ‘osvajalskih pohodih’ sta si s čokolado pomagala tudi Madame de Barry ter ljubimec in lomilec ženskih src Casanova. Nigerijski odbor za razvoj kakava je celo objavil študijo, v kateri priporočajo, da moški modro tabletko nadomestijo s skodelico vroče čokolade.

Vseh 300 blagodejnih, hranilnih in zdravih kemičnih snovi vsebuje le termično neobdelan kakav, ki pa ga nedvomno nudi tudi naša veganska presna čokolada, naravna kakavova zrna.

Kakav, čokolada? Je kakšna razlika?

Kdo ve, kdaj smo iz rjavega zrna, ki vsebuje mnoge antioksidante in minerale, ustvarili nezdravo živilo, polno škodljivih maščob in sladkorja – govorimo seveda o kakavovem zrnu in žal ne najbolj zdravi čokoladi.

Razlika med njima je ogromna in verjetno ni več treba razlagati, kako zdravju škodljiva je večina konvencionalnih čokolad, ki nam jih ponujajo v trgovinah. Polne pasteriziranega mleka, rafiniranega sladkorja, hidrogeniziranih maščob, umetnih arom, stabilizatorjev in konzervansov samo obremenjujejo naš organizem, ki se želi škodljivih snovi čimprej znebiti.

Sama kakavova zrna  so v nepredelani obliki popolnoma druga zgodba! Vsebujejo veliko rudnin – železa, magnezija, kroma, fosforja, kalija, cinka in bakra, vitamine skupine B, vitamin C in vitamin E, aminokisline (predvsem triptofan in anandamid) in ogromno snovi z antioksidativnim delovanjem. Prav zaradi antioksidantov surov kakav varuje pred predzgodnjim staranjem, boleznimi srca in ožilja, rakom in še mnogimi boleznimi. Več kot primeren je za vse, ki se želijo znebiti slabokrvnosti, saj po vsebnosti železa dvakrat prekaša rdeče meso. Magnezij pa spodbuja delovanje možganov in živčnega sistema, znižuje krvni pritisk in možnost nastanka krvnih strdkov, znižuje nivo holesterola, razkisluje telo, pozitivno vpliva na trdnost kosti, sprošča mišice ter pomaga pri blaženju menstrualnih krčev (saj veste, kako močno željo po čokoladi ženske občutimo med menstruacijo?).

Ker pa kakavova zrna v procesu pridelovanja čokolade (tudi take brez mleka in z malo sladkorja) pražijo, se raje odločajmo za sama zrna, surov kakav v prahu ali pa presno čokolado, kjer je bil postopek praženja izpuščen. Kakav v omenjenih izdelkih v sebi še vedno vsebuje vse že naštete snovi, ki telesu prinašajo koristi. Izboljša tudi razpoloženje, saj anandamid in triptofan povzročata sproščanje serotina (hormona sreče) in endorfinov, ki blažijo bolečine. Deluje kot afrodiziak in že v 18. stoletju so jo zdravniki priporočali za povečanje libida. To sposobnost ji daje snov feniletilamin, ki se v naših možganih sprošča med ljubljenjem.

Je torej čokolada pregreha ali super hrana?

Ni dvoma, da gre v primeru presne čokolade brez mleka, sladkorja in sojinega lecitina za super živilo. V pregrešno so jo kmalu po Columbovem prihodu iz Amerike, od koder kakavovec izvira, začele spreminjati nune, ki so kakavu dodajale sladkor in vanilijo ter tako ustvarile čokolado. Precej kasneje so ji Švicarji dodali še kondenzirano mleko in nastala je danes najbolj razširjena mlečna čokolada. A še preden smo na zahodu vedeli za kakav, so ga v Južni Ameriki uživali Maji, Azteki in domorodska plemena ob Amazonki. Cenjen je bil kot visoko energetska hrana – hrana bogov.

Če se že ne odločimo za presno, izberimo vsaj ekološko čokolado, ki zagotovo ni obremenjena s težkimi kovinami, poleg tega pa se ekološko pridelovanje kakava ne poslužuje za naravo pogubnih monokulturnih nasadov. Če ima naša čokolada oznako »fairtrade«, še toliko bolje, saj ta zagotavlja, da so bili lokalni kmetje, ki so kakav obirali, za svoje delo pošteno plačani.

Predvsem pa ne pozabimo, da je manj več. Tudi v zdravi presni čokoladi uživajmo zmerno in občasno, a zato s toliko večjim veseljem in užitkom.

In kar vedno poudarimo: čeprav sami promoviramo in prodajamo tudi superživila – superhrano: ne pozabite na svežo, ekološko zelenjavo in sadje, gibanje na svežem zraku in soncu, sproščanje in smeh!

Avtor: Eva Žontar, Svet je lep & PlanetBIO