Sezona prvih fig je za nami, druga pa na srečo še prihaja. Poletno-jesenski sadež, ki pa je v svoji posušeni obliki na voljo tudi pozimi, je srca mnogih osvojil s svojim aromatičnim in sladkim okusom, med vožnjo na morje pa nas večkrat prav priročno vabi z roba ceste (iz gajbic prodajalca ali, če imamo srečo, kar z drevesa). Ne pomišljajmo in se ustavimo, saj je zdaj čas, da se dobro najemo svežih fig – njihova sezona je kratka, a sladka. 
Prve pri nas začnejo zoreti na začetku julija in so velike, zelene in sočne. Na žalost je njihov čas kmalu mimo, a na mladicah (novih poganjkih drevesa) začnejo že konec avgusta zoreti novi plodovi, ki jih ne zmanjka vse do oktobra. Na tržnicah takrat največkrat naletimo na belice in izjemno aromatične, včasih že napol suhe črnice, a z njima se izobilje vrst še zdaleč ne konča. Miljska figa, laškica, pinčica, cikulina, rjavka, madona, črna petrovka, bela petrovka, zelenka, matalon, bomboni in sivka so še vrste, ki so prisotne v Slovenski Istri, na Goriškem pa je seznam spet drugačen.
Razlik med naštetimi vrstami sicer neizkušeno oko sploh ne zazna, veliko pa je tudi zmede različnih poimenovanj iste sorte ali istega poimenovanja večih sort. A dejstvo, da v naših krajih zori kar okoli 20 različnih vrst fig, je vsekakor dovolj prepričljivo, da se ne odločajmo za nakup največkrat iz Italije uvoženih fig. Ne le zaradi ekološke dileme transporta, tudi ali pa celo v prvi vrsti zaradi okusa – marsikdo še vedno živi v prepričanju, da je okus fig daleč od okusa rajskega sadeža, a je žal obtičal pri pokušanju tistih iz supermarketa.
Okus svežih, zrelih fig se namreč res ne more primerjati z okusom nobenega drugega sadeža. In čeprav so fige zelo naklonjene hitremu kisanju in so nasploh zelo lahko pokvarljive, ponujajo na višku svoje zrelosti toliko koristnih snovi, da je njihova pokvarljivost prej prednost, saj jih moramo zaradi nje pojesti čimprej. Bolj kot z vitamini (vsebujejo le nekaj malega vitamina C in nekoliko več vitaminov B skupine) so bogate z minerali: kalijem, magnezijem, kalcijem, fosforjem, železom in še nekaterimi. Za sadje vsebujejo presenetljivo veliko beljakovin, kar dober odstotek. Seveda pa so najbolj bogate s sladkorji, tistimi zdravimi, naravnimi.
Zaradi njih obrok svežih fig zagotavlja vir najčistejše energije, ki jo lahko začutimo in uporabimo takoj. Mnenja glede redljivosti fig so deljena. Ker tisti, ki se večinoma prehranjujejo s čim manj predelano rastlinsko hrano, nimajo problemov z odvečnimi kilogrami, si včasih zaželijo pridobiti kakšnega prav s figami. Zaradi tako visoke vsebnosti sladkorjev naj bi bile namreč pravi naslov za tiste, ki se želijo zrediti brez nezdravih maščob in škroba. Hja, včasih pomaga, včasih pa tudi ne. Vsekakor naj podatek ne prestraši tistih, ki se borijo s prekomerno telesno težo, saj so fige zadnja hrana, ki bi jo želeli črtati s svojega jedilnika. Zakaj?
- pospešujejo presnovo
- urejajo prebavo in odpravljajo zaprtje
- čistijo sečne poti
- koristijo jetrom in žolčniku
- odpravljajo hemoroide
- delujejo varovalno proti raku
- znižujejo previsok krvni tlak
- pomagajo pri notranjih vnetjih
- lahko pomagajo pri težavah s kostmi
Tik preden dozorijo je bela tekočina v njihovih pecljih dobro poznano ljudsko zdravilo proti bradavicam. Plodove, ki jih nameravamo uporabiti v ta namen oberemo še zelene.
Ravno prav zrelo figo prepoznamo predvsem po tem, da je mehka in rahlo uvela. Napeti, popolnoma nepoškodovani sadeži so morda res lepši na pogled, a ponavadi niso dovolj zreli in fige na žalost po obiranju ne zorijo več. Zato kupujmo tiste, ki jih lahko pojemo takoj, pa čeprav morda zgledajo malce zdelane (verjemite, takšne so najboljše!). Morebitno kislost preverimo z vohanjem, nato pa hop v usta, lahko kar s kožo vred, čeprav se da malo manj zrele fige tudi olupiti.
Ena najboljših lastnosti figovega drevesa je, da je izredno zdravo in naravno odporno proti škodljivcem. V toplem podnebju slovenskega Primorja fige uspevajo in zorijo brez da bi se kdo intenzivno ukvarjal z njimi, zato tudi škropljenja in gnojenja ni. Zato le na izlet ponje – na tržnico ali, še bolje, pod drevo vdihavat pristen morski zrak!
Posušene, ekološke pridelane fige prodaja tudi spletna trgovina PlanetBIO.
Avtor: Eva Žontar, PlanetBIO & SvetJeLep
