Zelena je barva življenja in pomladi, ki bo vsak čas tu. Zeleni travniki in gozdovi, zeleni regrat in čemaž, vse zeleno nas podzavestno pomirja in navdaja z veseljem. Če smo lepote zelenja do zdaj le z občudovanjem opazovali, je skrajni čas, da jih vključimo tudi na naš jedilnik. Veliko je bilo že napisanega in povedanega o koristih zelenih živil. Čistijo telo odpadnih produktov presnove, urejajo prebavo, višajo nivo energije, bogatijo kri in pomagajo pri uravnavanju optimalne telesne teže (pa naj bo to navzgor ali navzdol), alge pa imajo celo sposobnost vezave težkih kovin, ki se na ta način izločijo iz telesa. Vse te lastnosti jim v veliki meri daje klorofil, zeleno rastlinsko barvilo, katerega molekulska sestava je zelo podobna strukturi hemoglobina v naši krvi. Molekuli klorofila in hemoglobina se med seboj ločita le v centralnem elementu, vezanem v porfirinski obroč (pri prvem je to magnezij, pri drugem pa železo). To samo po sebi še nič ne pomeni, saj so pretvorbe molekul kljub takšni podobnosti skrajno kompleksne in le malo verjetno je, da bi se klorofil lahko pretvarjal neposredno v hemoglobin. A mnoge laboratorijske in klinične raziskave (ena prvih je bila na zajcih narejena že leta 1916) kažejo, da klorofil neposredno vpliva na povečanje koncentracij hemoglobina v krvi in s tem izboljšanje celotne krvne slike in splošnega počutja. Povezujejo ga tudi z razstrupljevalnim učinkom, pospešenim celjenjem ran, odpravljanjem neprijetnega telesnega vonja in še mnogimi drugimi učinki, ki jih lahko pripišemo tudi zelenolistni zelenjavi, travam in algam.
Zelenje ni bogato le s klorofilom. Med vsemi živili močno izstopa po vsebnosti mineralov in vitaminov (predvsem vitamina C), bogato pa je tudi z vlakninami in beljakovinami. Špinača na primer, preračunano na odstotke energijske vrednosti, vsebuje več kot 50 % beljakovin, alga klorela 67 %, alga spirulina pa več kot 75 %. Za primerjavo: beljakovine v mleti govedini v isti lestvici zavzemajo dobrih 31 %. Zelenolistna zelenjava, še bolj pa alge, so zato nepogrešljiv del jedilnika za vse, ki so športno aktivni ali bi radi pridobili na mišični masi.
Za občutenje vseh pozitivnih lastnosti, ki jih prinaša zelenje, je najbolje uživati različne vrste zelenih živil. Vsako namreč vsebuje malce drugačen spekter hranil in mineralov. Največ koristi bomo imeli od sveže zelenolistne zelenjave, katere raznolikost je ogromna: od bolj poznanih – špinače, blitve, zelene solate, kodrolistnega ohrovta, rukole, motovilca, zelene in peteršilja, pa do divjih – regrata, rogovilčka, navadne zvezdice, smrdljivke, čemaža in marsikaterega plevela, kot mu radi rečemo. Vsak dan si privoščimo vsaj en obrok, ki bo vseboval vsaj eno od naštetih ali drugih vrst zelenolistne zelenjave. Skupaj s sadjem jih lahko zmešamo v zeleni kašasti sok ali pa si jih privoščimo v veliki skledi solate.
Še posebej pozimi, ko naravo prekriva debela plast snežne odeje, je kakovostno sveže zelenje težje dostopno. Takrat si lahko pomagamo z zelenimi superživili, ki so prav tako bogat vir klorofila, beljakovin, vitaminov in mineralov. Mednje spadata ječmenova in pšenična trava, od alg pa spirulina in klorela. Tako kot pri prej omenjeni zelenolistni zelenjavi je tudi pri zelenih superživilih izjemno pomembna njihova svežina. Ker niso bila pridelana pri nas in lahko med obiranjem in zaužitjem preteče veliko časa, je še toliko bolj pomembno, da je postopek predelave minimalen in izveden na tak način, da se ohrani kar največ snovi, ki jih vsebuje sveže živilo. Tako kot je pri sveži zelenjavi pomembno, da izbiramo ekološko in lokalno pridelano, tudi pri superživilih velja, da sta njihov izvor in način pridelave na prvem mestu.
V poplavi ponudbe je včasih težko vedeti, katero živilo je bilo zares pridelano po standardih in načelih, za katerimi stojimo. Načeloma velja, da so ekološki certifikati, ki jih podeljujejo uradne neodvisne organizacije zanesljivo zagotovilo, da živilo ne vsebuje pesticidov, umetnih dodatkov in drugih zdravju škodljivih snovi. Če takšni certifikati zagotavljajo odsotnost omenjenih snovi, pa vendarle ne povejo ničesar o vsebnosti mineralov, vitaminov in drugih zdravju koristnih snovi. Le skrbni postopki obdelave obdržijo v končnem izdelku večino snovi, ki delajo živilo resnično hranljivo, pomembni pa so tudi pogoji, v katerih je živilo raslo.
Pri algah je izjemno pomembno, da rastejo v toplem in sončnem okolju, ne pa v zaprtih prostorih. Na ta način se vsebnost klorofila in hranil občutno poveča, še bolj pa je pri algah pomembna kakovost vode, v kateri so gojene. Alge namreč nase učinkovito vežejo snovi iz okolice, zato je neoporečnost vode, v kateri rastejo, ključnega pomena. Podjetje FEBICO s Tajvanase že več kot 30 let ukvarja z gojenjem spiruline in klorele. Poleg mednarodno priznanih ekoloških certifikatov, med katerimi sta USDA in nemški Naturland, zagotavljajo tudi najvišje standarde pogojev, v katerih so gojene alge. FEBICO svoje alge goji v bazenih na prostem in je eden redkih proizvajalcev, ki bazene polni z neoporečno vodo iz gorskega izvira na zaščitenem območju. Ker alge rastejo na naravni sončni svetlobi, je njihova hranilna vrednost visoka, zaradi skrbnega načina predelave pa se v veliki meri ohrani tudi v končnem izdelku. Alge oberejo in posušijo po hitrem postopku, da ohranijo svežino, ki se kaže v močno zeleni barvi, svežem vonju in prijetnem okusu končnih izdelkov.
Nič manj niso sončna svetloba in napredni postopki predelave pomembni pri proizvodnji ječmenove in pšenične trave. Za najvišje standarde le-teh jamčijo pri podjetju Claridges z Nove Zelandije. Njihova ječmenova in pšenična trava rasteta na prostem, v zdravi in ekološko neoporečni prsti. Ko sta primerno veliki ju v čim krajšem času oberejo, posušijo in zmeljejo v prah, da ohranijo več hranil in zagotovijo svežino. Le kakovostna ječmenova in pšenična trava vsebujeta široko paleto mineralov in vitaminov, zaradi katere sta cenjeni, telesu pa prinašata že omenjene številne koristi zelenih rastlin.
Višja kakovost končnih izdelkov pomeni tudi več vloženega truda s strani kmetovalcev, bolj napredne tehnološke postopke predelave in več opravljenih raziskav, skozi katere gre živilo. Vse to prinese s seboj znatno višjo ceno končnih izdelkov, ki pa je vredna svojega denarja. Z njo podpremo naravi prijazno pridelavo, delavcem vrnemo s poštenim plačilom, zase in za svoje zdravje pa poskrbimo z najboljšim, kar nam je dala narava.
Eva Žontar,
PlanetBIO