Planet bio - Spletna trgovino z naravno, ekološko, biološko, presno in vegansko kozmetiko ter superhrano, naravna kozmetika in superhrana

Presni agavin sirup iz Mehike je odlična zamenjava za navadni sladkor, ima visok odstotek fruktoze (70-77 %) in nizek GI (17), tako da se v kri absorbira počasneje kot sladkor in ne povzroči hitrega dviga inzulina. Vsebuje tudi do  5 % inulina – prebiotika, ki pripomore k boljši presnovi s stimulacijo črevesne flore.

Uporaba:
Za slajenje namesto navadnega sladkorja v kosmičih, jogurtih, smoothie-jih, čajih, sadnih solatah, pecivih, ...

Shranjevanje:
Hladen in suh prostor.

---

Kot v večini primerov je tudi tu treba najprej jasno in glasno povedati, da na tržišču obstaja več različic agavinega sirupa in le tisti, narejen iz biološke pridelane agave in predelan pri nizkih temperaturah, je vreden svojega imena.

Zdrav ali ne?

Največkrat mu nasprotniki očitajo onesnaženost s pesticidi, pomanjkanje koristnih hranil in posledično tako imenovane prazne kalorije, pomanjkanje encimov, visoko vsebnost fruktoze in nekatere potencialno toksične snovi, kot je hidroksimetilfurfural. Pesticidom se izognemo, če se prepričamo, da je agavin sirup izdelan iz biološko pridelane agave. Tudi koristnih hranil in encimov se v njem ohrani cel kup, če je bil minimalno procesiran in med procesom pridelave ni bil segrevan na visoke temperature. Prav tako se z izbiro presnega agavinega sirupa, ki ga spoznamo po temnejši barvi in nekoliko bolj močnem, karamelnem okusu, izognemo zgoraj omenjenemu hidroksimetilfurfuralu, ki v večjih količinah nastaja le pri segrevanju na visoke temperature (podobno se zgodi pri medu).

Do 80 % fruktoze

Kar se tiče fruktoze, agavin sirup res vsebuje kar precej, tudi do 80 % odstotkov. Mnenja o njej pa so različna. Nekateri trdijo, da je fruktoza enako škodljiva kot navaden rafiniran sladkor, čeprav ne more nihče zanikati, da fruktoza ne povzroča hitrega porasta sladkorja v naši krvi in se v obtok absorbira počasi in enakomerno. Dejstvo je, da je fruktoza povsem naravna oblika sladkorja, ki jo v velikih količinah najdemo predvsem v sadju, kar seveda še ne pomeni, da sadje ni dobro za nas! “Zmernost” je tista magična beseda, za katero se zdi, da si je človeštvo nikakor ne more zapomniti. Agavin sirup pač ni namenjen pitju po požirkih, pa tudi cel šop banan naenkrat telesu ne bo ravno koristil. Prav tako se vsaka oblika sladkorja, ki jo zaužijemo in ne porabimo, v telesu shrani kot maščoba za čase pomanjkanja.

Kot nadomestek sladkorja je agavin sirup s svojim relativno visokim deležem fruktoze gotovo eno najboljših naravnih sladil.

Poleg fruktoze vsebuje 5 % inulina, ki deluje kot prebiotik ter kot tak izboljšuje prebavo in absorbcijo vitaminov in mineralov iz ostale zaužite hrane. Pomagal naj bi tudi odstranjevati potencialno karcenogene snovi v našem prebavnem traktu.

Postopek pridelave

Pridelava kvalitetnega agavinega sirupa se začne z drobljenjem in mečkanjem listov biološko gojene agave, pri čemer se sprostijo rastlinski sokovi. Te nato mehansko filtrirajo, da odstranijo drobne delce oz. vlaknine. Sok, ki ostane, se v procesu hidrolize, pri kateri temperatura ne preseže 46 ºC, kemijsko spremeni, saj se dolge verige inulina razbijejo na molekule fruktoze. Nazadnje se mehanično odstranijo še barva, nekateri minerali in okus, da je končni izdelek čimbolj nevtralnega izgleda in okusa, pred polnjenjem pa agavin sirup še evaporirajo na temperaturi okoli 40 ºC, da izhlapi odvečna voda.

Ker agavin sirup že sam po sebi vsebuje visok odstotek fruktoze, ga ni potrebno konzervirati z dodatnimi kemijskimi substancami in je obstojen že sam po sebi.

H kvalitetnemu agavinemu sirupu pa seveda spada tudi skrb za lokalne kmete, ki agavo gojijo in delavce, ki jo nato predelajo. Po sistemu “fair trade” jim je zagotovljen pravičen in stalen dobiček, ki ni odvisen od rasti cen na trgu.

Uporaba

Agavin sirup je odličnega, nevtralnega okusa in ga lahko uporabljamo kjerkoli, kjer bi uporabljali običajni beli sladkor. Odlično se obnese predvsem v smoothijih, hladnih ali toplih napitkih, sadnih solatah, (presnih) sladicah, sladoledih, v solatnih prelivih in omakah, pa tudi v pečenih biskvitih in tortah. Ker je hidroskopen (kar pomeni, da nase veže vodo), ohranja vlažnost biskvita in je zato idealen nadomestek ostalih sladil v pecivih. Obnese se tudi, ker ni pregost in v živilih s svojim okusom ne prevladuje.

Kot sladilo je primeren tudi za diabetike in tiste, ki se izogibajo živilom z visokim glikemičnim indeksom. Slednji je pri agavinem sirupu 17, v kri se absorbira počasi in ne povzroča hitrega skoka sladkorja v krvi, zaradi česar diabetikom ne povzroča težav.

 Avtor: Eva Žontar, PlanetBIO, Svet je lep