K razstrupljanju telesa nas z vseh strani pozivajo predvsem spomladi in na začetku poletja. Spomladi se bo menda treba očistiti vseh strupov, v uživanje katerih so nas zapeljali prazniki in dolgi zimski večeri, poleti pa bo spet čas za lahkotno počutje in vitko telo. Pri tem bi se v resnici morali zavedati, da sta dobro počutje in vitalno telo naše naravno stanje, ki ga z malce trdne volje in odločenosti zlahka ohranjamo v vseh letnih časih in skozi celo življenje.
K pešanju zdravja in počutja močno prispeva sodobni način življenja s svojim hitrim tempom in onesnaženim okoljem, zaradi česar so čedalje slabše tudi naše prehranjevalne navade. Z močno predelanimi obroki, ki vsebujejo veliko sladkorja, soli, rafiniranih maščob in živil živalskega izvora, se resnično "zastrupljamo".
Rafinirani enostavni sladkorji negativno vplivajo na vrednosti sladkorja v krvi, povzročajo debelost in močno povečajo tveganje za pojav sladkorne bolezni tipa 2; prevelik vnos soli je odgovoren za povišan krvni tlak; rafinirane maščobe negativno vplivajo na zdravje srca in ožilja; živila živalskega izvora pa nam škodujejo zaradi vsebnosti holesterola, nasičenih maščob in visokih koncentracij živalskih beljakovin.
Rešitev ni v spomladanskem razstrupljanju, po tem, ko smo se celo zimo "crkljali" z mastnimi večerjami in nezdravimi sladicami. Edina dolgoročna rešitev je sprememba prehranjevalnih navad in življenskega sloga. Za naše zdravje lahko naredimo veliko že s tem, da bomo iz naše prehrane postopoma izločimo ali vsaj zmanjšamo količino petih živil, ki nam ne delajo nobene usluge:
- Sladkor. Rafinirani beli sladkor, ki so mu bila med procesom predelave odvzeta vsa hranila, nadomestimo z bolj polnovrednimi sladili. Najboljša izbira je suho sadje v obliki datljev, murv, rozin, marelic in drugih posušenih plodov, odvisno od namena uporabe pa lahko izbiramo tudi med kokosovim sladkorjem in različnimi sirupi, npr. yacon, javorjevim, agavinim, datljevim in drugimi.
- Sol. Previsok vnos kakršne koli soli zaradi visoke vsebnosti natrija negativno vpliva na krvni tlak, zato je vnos soli najbolje čim bolj omejiti. Jedi solimo raje s himalajsko soljo ali polnovredno morsko soljo, ki nista bili rafinirani in ne vsebujeta sredstev proti sprijemanju.
- Nasičene in rafinirane maščobe. Nasičene maščobe iz živalskih virov (maslo, svinjska mast, mastno meso, ipd.) in rafinirana rastlinska olja poskušajmo nadomestiti s polnovrednimi rastlinskimi maščobami, kot so oreščki, semena in avokado. Delno jih lahko nadomestimo tudi s hladno stiskanimi rastlinskimi olji, čeprav gre tudi pri njih za izolirane maščobe, zato z njimi ne gre pretiravati. Za peko lahko uporabite kokosovo olje, solatne prelive si pripravite s pomočjo konopljinega olja, v sladice pa poleg kokosovega olja lahko vmešate tudi kakšen košček kakavovega masla, sploh če ste ljubitelj čokolade.
- Mleko in mlečni izdelki. Mlečnih sladkorjev večina ljudi ne prebavlja dobro, hkrati pa gre večinoma za predelane izdelke, ki vsebujejo rastne faktorje, dokazano škodljive beljakovine, nasičene maščobe, holesterol in ostanke antibiotikov. Nadomestimo jih lahko z rastlinskimi napitki, kot so mandljevo, riževo, sojino, pirino, ovseno, sezamovo, lešnikovo, konopljino ali bučno mleko, čedalje večja pa je tudi ponudba brezmlečnih jogurtov in sirov.
- Moka in pekovski izdelki. Tudi gluten mnogim ljudem povzroča težave, hkrati pa je bela moka močno predelano živilo brez prave hranilne vrednosti. Opazujte učinke pekovskih izdelkov na svojem počutju in jih po potrebi omejite, vsekakor pa rafinirano belo moko zamenjajte z bolj zdravimi polnozrnatimi različicami. Glutenske žitarice (pšenica, rž, ječmen, kamut) lahko zamenjate z ovsom, ajdo, amarantom, kvinojo, prosom, rižem in koruzo.
Postopoma in zanesljivo
Ljudje smo različni, zato tudi pri spremembi prehranjevalnih navad ni enega samega pravila. Nekateri svoj življenjski slog spremenijo čez noč, spet drugi potrebujejo več časa. Spremembe prehranjevalnih navad se je najbolje lotiti postopoma, a zanesljivo. Nanjo ne glejmo kot na odpoved, temveč kot na privilegij – ker to tudi zares je. Hrana ima čudovito sposobnost, da nas ohranja zdrave – ali pa nas dela utrujene in nesrečne. Odločitev je v naših rokah, izkoristimo jo.