Kakavovo maslo

Kaj je pa to? In kaj naj z njim počnem? Se iz tega res dela čokolada? A to lahko dam v usta? Le po čem tako lepo diši?

Cela vrsta hecnih vprašanj se nam lahko porodi, ko se prvič srečamo s kakavovim maslom, saj prav zares ne spominja na nič, s čimer bi ga lahko primerjali. Nima teksture in mazljivosti masla, pa tudi barve in okusa kakava ne. Kakavovo maslo je trdna snov rumenkasto bele barve, ki se utekočini pri temperaturah nad 35ºC. Omamno diši po… kakavovem maslu pač, in je nepogrešljiva sestavina pregrešno dobre presne čokolade, ki si jo je občasno vsekakor vredno privoščiti.

Sestava

Čeprav ga sestavljajo večinoma (od 57-64%) nasičene maščobne kisline, pa te niso trans nasičene in zdravju škodljive. Predstavljajo hiter vir energije za naše telo, zaradi visokega deleža stearinske kisline pa kakavovo maslo ne zvišuje nivoja slabega holesterola v krvi. Stearinska kislina se v naših jetrih namreč pretvori v nenasičeno oleinsko kislino, ki jo uvrščamo med omega 6 maščobne kisline, zaradi nje pa je na primer cenjeno tudi olivno olje. Ker je kakavovo maslo stoodstotna maščoba, iztisnjena iz kakavovih zrn, ne vsebuje sladkorja in beljakovin, pa tudi s kakšnim velikim deležem vitaminov ali mineralov se ne more pohvaliti. Malo bolj opazna sta le mineral kalij in vitamin E v obliki toko-ferola. Kalij poznamo kot (poleg natrija) ključen mineral za pravilno potovanje mišičnih signalov po živčevju in krčenje mišic, vitamin E pa deluje kot močan antioksidant in krepi imunski sistem.

Vsi vemo, da naj bi čokolada zaradi vsebnosti tako imenovanih hormonov sreče vzbujala občutke sreče in zadovoljstva – to lastnost ji daje prav kakavovo maslo (pa tudi kakavova zrna), a le, če v procesu pridelave ni bilo rafinirano.

Kakavovo maslo za nego kože

Kar nekaj je lastnosti, ki govorijo v prid kakavovemu maslu in ga delajo zelo priljubljenega tudi v kozmetiki: prijeten vonj, nežna tekstura, predvsem pa visoka vsebnost naravnih antioksidantov, ki preprečujejo žarkost. Kakavovo maslo lahko zato hranimo tudi do 5 let, pa se ne bo pokvarilo. V kozmetiki ga dodajajo v kreme, losjone in mila, a žal ponavadi spada zraven še cela vrsta nepotrebnih in celo škodljivih kozmetičnih sestavin. Za nego kože po celem telesu je kakavovo maslo odlično kar samo. Kožo navlaži in se hitro vpije. Še posebej dobro je za suho kožo, učinkovito pomaga tudi pri ekcemih in luskavici. Previdni naj bodo le tisti z močno mastno in aknasto kožo – kakavovega masla naj ne uporabljajo na koži obraza, saj lahko dodatno zamaši pore in zamasti kožo.

Kožo naredi mehko in dišečo, čedalje več se ga uporablja tudi v aromaterapiji in masažah, ker naj bi zaradi vsebnosti serotonina in endorfina sproščal in dvigal razpoloženje.

Nepogrešljivo je kakavovo maslo pri negi strij. Če ga redno uporabljamo v času nosečnosti lahko povsem prepreči nastanek strij, sicer pa naj bi bile z njegovo uporabo vidno manj opazne. Enako velja za brazgotine, kar gre verjetno pripisati temu, da kakavovo maslo izjemno dobro vlaži, vlažna koža pa ima veliko večje samozdravilne sposobnosti kot suha. Poleg tega nudi tanka plast maščobe dodatno zaščito pred zunanjimi dejavniki, ki lahko preprečujejo celjenje ran.

Proizvodnja

Izdelava kakavovega masla se začne že pri kakavovih zrnih. Da dobimo kvalitetno kakavovo maslo z neokrnjeno kemično in hranilno sestavo, je treba kakavova zrna skrbno prebrati, oluščiti in jih pustiti delno fermentirati, da izgubijo del grenčine. Nato jih zmeljejo in iz njih pri nizkih temperaturah mehansko iztisnejo nekakšno pasto. Ta še vedno vsebuje trde delce in vlaknine, ki jih v procesu ekstrakcije odstranijo, da ostane le še olje, ki s časom preide v kakavovo maslo. Ker kakavovec – drevo, ki daje kakavova zrna – ne uspeva na plantažah, je kakavovo maslo dobra izbira tudi iz ekološkega vidika. Z obiranjem in predelavo se večinoma ukvarjajo lokalni prebivalci deževnih gozdov Južne Amerike, kar jim omogoča dostojen zaslužek in nadaljevanje tisočletne tradicije.

Uporaba

Kot že omenjeno, je uporaba kakavovega masla pri negi kože praktično neomejena. Najlažje ga je uporabljati in stopiti, če kocko kakavovega masla z nožem nastrgate na tanke koščke. Ti se bodo hitro stopili, če jih boste v posodi postavili v vročo vodo ali v dehidrator.

Uporabite lahko tudi trden kos kakavovega masla in se z njim mažete po telesu kot z masažno ploščico – najbolje se to obnese takoj po kopanju ali pa kar med tuširanjem s toplo vodo, saj se sproti topi. Poleg tega je sposobnost absorbiranja v kožo največja med ali po tuširanju, saj so pore takrat najbolj odprte in povrhnjica najbolj prekrvavljena.

Kako pa lahko kakavovo maslo na zdrav način uporabimo v kulinariki?

Najprej ga je potrebno staliti, kar spet najlažje naredimo po že opisanem postopku: narežemo ga na manjše koščke, nato pa stopimo v dehidratorju ali vroči vodni kopeli. Pazimo le, da ne postane vroče na otip, saj se s tem njegova kemična sestava začne spreminjati. Nato ga lahko uporabimo na ogromno načinov, tu je nekaj idej:

• zmešajte ga s presnim kakavom in agavinim sirupom ter v mešanico pomakajte sveže sadje
• naredite svojo lastno presno čokolado
• uporabite ga (lahko samo delno) namesto kokosovega olja, kjer želite bolj čokoladen okus
• dodajte ga v smoothije za kremno strukturo in prijetno aromo
• dodajte ga v sadne ali zelenjavne solate
• posladkajte se s presno čokoladno torto
• dodajte ga napitkom za čokoladen okus, npr. mandljevemu ali ovsenemu mleku

Možnosti in kombinacije so neomejene, ker pa v našem koncu sveta kakavovo maslo pač ni ravno vsakdanja sestavina domačih sladic, naj vam bodo v pomoč in idejo spodnji recepti.

Domača presna čokolada

• skodelica stopljenega kakavovega masla
• pol skodelice agavinega sirupa
• nekaj žlic presnega kakava v prahu
• dodatki: goji jagode, kakavova zrna, rozine, suhe fige, različni oreščki, …

Dobro premešajte kakavovo maslo, agavin sirup in kakav v prahu. Pri tem imejte posodico, v kateri mešate, v vroči vodi, sicer se bo zmes zelo hitro strjevala. Po želji v še tekočo zmes vmešajte željene dodatke. Nato jo prelijte v pekač ali posodo, obdano s folijo ali peki papirjem, ter postavite v hladilnik. Čokolado narežite na poljubne koščke in uživajte!

Najboljša vroča čokolada za hladne dni

• 3 dcl (nesladkanega) mandljevega mleka*
• agavin sirup po okusu
• 2 žlici kakava v prahu
• 2 žlici stopljenega kakavovega masla (lahko v trdnem stanju, če imate dober blender)
• 1 žlica mace v prahu
• 1 zrela banana

*Mandljevo mleko naredite tako, da v dobrem blenderju zmešate približno eno pest (najbolje namočenih) mandljev na 3 dcl vode in dodate ščepec soli za bolj intenzivno aromo. Če želite sladko mleko, dodajte še nekaj datljev. Mleko nato precedite čez precejalno vrečko, uporabite lahko tudi tanko tkanino.

Mandljevo mleko v blenderju zmešamo z ostalimi sestavinami (če je mleko že sladkano, lahko izpustite agavin sirup).

Čokoladne acai kocke

• 3 žlice stopljenega kakavovega masla
• skodelica (približno 70 g) acai v prahu
• 10 sočnih datljev

Če datlji, ki jih uporabljamo, niso sočni, jih pred uporabo namočimo za približno pol ure. Nato v mešalniku dobro premešamo vse sestavine, da dobimo homogeno in čvrsto zmes. Po potrebi v mešalec dodajamo vodo, če pa je zmes premokra, dodamo več acai v prahu. Ko končamo, zmes oblikujemo v kvadrat debeline približno 2,5 cm. Pustimo v hladilniku vsaj pol ure, narežemo na manjše kvadratke in postrežemo.