Naš zaveznik in stražar - imunski sistem

Do 19. stoletja je veljalo splošno prepričanje da je bolezen božja kazen. To prepričanje sta spremenila znamenita gospoda: Pasteur in Koch, ki sta zaslužna za odkritje, da so za naše oko nevidni mikrobi, tisti ki jih lahko okrivimo za bolezen. Ne dolgo zatem pa je odkritje levkocitov - posebnih krvnih celicah sklenilo krog: ti so namreč tisti, ki lahko uničijo mikrobe. Zdaj vemo, da obstaja veliko podvrst imunskih celic, ki so razpredene po različnih delih telesa. Ene dobesedno jedo mikrobe, druge izločajo snovi, ki jih uničujejo. Nekatere delujejo kot detektivi; iščejo celice, ki jih je napadel virus, da lahko potem okužene celice uničijo. Nekatere imunske celice pa so še bolj specializirane, poleg tega, da identificirajo napadalca in ga uničijo, poskrbijo tudi da za njim ostane policijska kartoteka; v kolikor bo poskušal znova napasti, bo hitro prepoznan in uničen.

Vsak laik, ki ga bolj zanimajo te teme, že ve, da se največje število imunskih celic nahaja v črevesju¹. Veliko mikrobov namreč vstopi v naše telo skozi prebavni sistem, ki je pravzaprav zunanji svet in le tanka plast celic v črevesju, loči naš notranji od zunanjega sveta. Imunski sistem mora zato ves čas prepoznavati, kdo je škodljivi prišlek (npr. škodljiva bakterija) in kdo je zaveznik (npr. hranilo), in tako ves čas vzpostavlja ravnovesje med toleranco in imunskim odzivom. Če se imunski sistem zmoti in pride do napačne interpretacije, imamo težavo. V takih primerih lahko pride do avtoimunih bolezni, a to je že tema za drugič. 

Ne zgolj probitična dopolnila, v svojo prehrano čim pogosteje vključimo tudi probiotična živila, fermentirano hrano; npr. naravno kisano zelje, zeljnico, ki je vir dobrodejnih probiotičnih bakterij. 

Sluznice po vsem telesu so pomemben del imunskega sistema. Na njih, predvsem v črevesju, v sožitju z gostiteljem - kdo bi si mislil, prebiva do 2 kg bakterij, gliv in drugih mikroorganizmov, ki jim pravimo tudi mikrobiota². Ta mikro populacija, ki po številu celic kar za 10-krat presega število naših celic, je bistvenega pomena tudi za naš imunski sistem³. V sluznici dihal ima funkcijo vratarja, ki bolj ali manj uspešno prestreza neželene goste⁴_. V črevesju pa lahko dobrodejne bakterije aktivirajo črevesni imunski sistem in na ta način vplivajo na druga oddaljena mesta v telesu, tudi na dihala⁵. Tako lahko uživanje probiotikov zmanjšuje tveganje za okužbe dihal^6,7.  Če pa se nadlogi vseeno nismo izognili, pa lahko probiotiki ob gripi in prehladih pomagajo zmanjšati simptome in skrajšajo trajanje bolezni⁸. Ne zgolj probitična dopolnila, v svojo prehrano čim pogosteje vključimo tudi probiotična živila, fermentirano hrano; npr. naravno kisano zelje, zeljnico, ki je vir dobrodejnih probiotičnih bakterij. Fermentacija je najbolj naraven način konzerviranja hrane, ki ga človek uporablja že tisočletja, zdaj pa vemo, da to ni edini namen in da prinaša še druge koristi.

Že nekaj časa je znano, da D vitamin ni pomemben zgolj za močne kosti. Med pomembnejše funkcije spada tudi njegov vpliv na imunski sistem^9,10. Največ D vitamina dobimo s soncem, a žal v naših krajih le dva meseca na leto⁹. Običajno je, da imajo ljudje s kroničnimi težavami⁹, npr. z astmo¹¹ prenizke vrednosti D vitamina, a le te je dobro preveriti z merjenjem in D vitamin dodajati v skladu s potrebami. Dodajanje D vitamina naj bi učinkovito preprečevalo prehlade in gripo¹². Poleti se v telesu shranijo zaloge D vitamina, ki bi morale zadostovati za celo zimo. A velikokrat temu ni tako, zato najpogosteje zbolevamo proti koncu zime, ko so vrednosti D vitamina že res nizke. S hrano ne dobimo veliko D vitamina, še največ ga je v mastnih ribah, jajcih, gobah npr. šitakah, lisičkah¹³.

Rafinirana in predelana prehrana je osiromašena z minerali, vitamini, antioksidanti, vlakninami. Primanjkljaj teh mikrohranil pa povečuje dovzetnost za ponavljajoče se  infekcije¹⁴, saj so predvsem vitamini A, C, E, B₆, B₁₂, riboflavin, folna kislina ter minerali železo, selen in cink nujno potrebni za optimalno delovanje imunskega sistema¹⁵. Pomanjkanje cinka pri otrocih se npr. povezuje z oslabljenim imunskim sistemom, večjo pojavnostjo in resnostjo dihalnih okužb¹⁶. Dodajanje cinka pa zmanjša bolezni dihal pri otrocih¹⁶. Največ cinka dobimo z jagnjetino, govedino, precej pa ga je tudi v bučnih semenih, čičeriki, kakavu, oreščkih, gobah, špinači.

Pomanjkanje cinka pri otrocih se npr. povezuje z oslabljenim imunskim sistemom, večjo pojavnostjo in resnostjo dihalnih okužb^16. Dober vir cinka so med drugim tudi bučna semena, čičerika, kakav, oreščki, gobe, špinača.

Odkar je 80 let nazaj Szent-Györgyi, odkril C vitamin in za to odkritje dobil Nobelovo nagrado, se je veliko raziskovalo ali lahko C vitamin preprečuje prehlade. Še posebej učinkovito pri prehladih se je dodajanje C vitamina izkazalo, kadar so ljudje obenem izpostavljeni še težjim telesnim naporom ali stresu¹⁷. Vsekakor pa bo vsakomur koristilo, če bo v preventivne namene povečal vnos s C vitaminom bogatih paprik, citrusov, zelene listnate zelenjave, ohrovta, brokolija.

Optimalna prehrana z veliko zelenjave, sadja, dobrimi maščobami in dobrimi viri beljakovin koristi vsem, med drugim pa tudi imunskemu sistemu.

Mojca Sekulić, diplomirana prehranska terapevtka, članica BANT - The British Association for Applied Nutrition and Nutritional Therapy, Center za prehransko terapijo

Iz PlanetBIO zakladnice za krepitev imunskega sistema priporočamo:

	Acai  - vitamin A, kalij, bogat vir vlaknin, visoka vsebnost enkrat nenasičenih maščobnih kislin
	Baobab – sadno meso opičjega kruhovca Vitamin C Vitamin B1 (tiamin) Vitamin B6 Železo Cink Magnezij Kalij Kalcij Vlaknine
	Camu camu Vitamin C
	Chia semena Vir vlaknin Vir omega-3 maščobnih kislin
	Ječmenova trava  Vitamin A Folna kislina Kalcij
	Pšenična trava  Vitamin C Folna kislina Železo
	Kakav in čokolada Železo Magnezij Cink
	Klorela Beljakovine Vitamin A Vitamin B1 Vitamin B2 Vitamin B3 Vitamin B6 Železo Mangan Baker
	Rastlinske beljakovinske mešanice Vir vlaknin Dober vir beljakovin Železo
	Reishi goba Podpira delovanje imunskega sistema in ima protivirusno in protibakterijsko delovanje.
	Spirulina Vitamin A Vitamin B1 Vitamin B2 Železo Mangan
	Yacon sirup Prebiotik – hrana za dobre bakterije v črevesju Nizek glikemični indeks - ne povzroča hitrega dviga sladkorja v krvi (za diabetike)

Reference:

1. Mason et al. (2008) Overview of gut immunology. Advances in experimental medicine and biology; 635:1-14.
2. http://www.gutmicrobiotaforhealth.com/en/about-gut-microbiota-info/
3. Belkaind & Hand (2014) Role of the Microbiota in Immunity and inflammation. Cell; 157: 121–141.
4. Man et al. (2017)The microbiota of the respiratory tract: gatekeeper to respiratory health. Nature Reviews Microbiology; 15: 259–270.
5. Forsythe P (2011) Probiotics and lung diseases. Chest 139:901-908.
6. Hojsak I et al. (2010) Lactobacillus GG in the prevention of gastrointestinal and respiratory tract infections in children who attend day care centers: a randomized, double-blind, placebo-controlled trial. Clinical Nutrition;29:312-6.
7. Kumpu M (2012) Milk containing probiotic Lactobacillus rhamnosus GG and respiratory illness in children: a randomized, double-blind, placebo-controlled trial. European Journal of Clinical Nutrition; 66:1020-3.
8. Leyer GJ (2009) Probiotic effects on cold and influenza-like symptom incidence and duration in children. Pediatrics;124:172-9.
9. Holick MF (2007) Vitamin D deficiency. The New England Journal of medicine; 357:266-81.
10. Norman AW, Henry HH (2006) Vitamin D. In: Bowman BA, Russell RM, eds. Present Knowledge in Nutrition, 9th ed. Washington DC: ILSI Press.
11. Searing DA (2010) Decreased serum vitamin D levels in children with asthma are associated with increased corticosteroid use. Journal of Allergy and Clinical Immunology; 125:995-1000
12. Cannell JJ (2006) Epidemic influenza and vitamin D. Epidemiology and Infection; 134:1129-40.
13. Gropper SS, Smith JL (2013) Advanced Nutrition and human metabolism. 6^th, Wadsworth, Cengage Learning.
14. Singh M (2004) Role of micronutrients for physical growth and mental development.Indian Journal of Pediatrics;71:59-62.
15. Chandra RK (2002) Nutrition and the immune sytem from birth to old age. European Journal of Clinical Nutrition:56:73-76.
16. Sazawal S et al (1998) Zinc Supplementation Reduces the Incidence of Acute Lower Respiratory Infections in Infants and Preschool Children: A Double-blind, Controlled Trial. Pediatrics;102.
17. Hemilä & Chalker (2013) Vitamin C for preventing and treating the common cold. CochraneDatabase of Systemic Reviews.

Literatura:

Ihan Alojz (2012) Imunski sistem in odpornost. Kako se ubranimo bolezni. Mladinska knjiga, Ljubljana.